Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeOdrasliBralna značka za odrasle


Bralna značka za odrasle

Spoštovani bralke in bralci,

že deveto leto vas prijazno vabimo k sodelovanju v projektu Bralna značka za odrasle. Naš namen je spodbujanje bralne kulture, zato vam v branje ponujamo paleto kakovostnih knjig različnih žanrov, ki čakajo, da jih odprete, se sprehodite po pahljači dogodkov in odstrete tančice skrivnosti, ki jih zgodbe ponujajo.
 
Bralni seznam lahko dobite v Knjižnici Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ali na naši spletni strani. Med priporočenimi knjigami preberite pet naslovov ter eno po lastni izbiri, izpolnjeno zloženko pa oddajte do 15. aprila 2018.
 
Bralni potep bo potekal od mednarodnega dneva pismenosti, 8. septembra 2017, do 23. aprila 2018, mednarodnega praznika knjige, ko vas bomo povabili k zaključni prireditvi.

 

 

Seznam knjig za bralno značko 2017/2018


PROZA


Pija Lucija Kralj: Julija

Velenjska gimnazijka Pija Lucija Kralj je kljub svojim rosnim letom napisala že drugi roman. Prvencu Nikogaršnja je sledil roman Julija, na prvi pogled samo osebnoizpovedni roman z mlado junakinjo, ki se prebija skozi običajne najstniške tegobe. Vendar pa je zanimiv že pisateljičin večplasten slog pisanja, ki vleče niti skozi ločitev staršev, nezaželeno nosečnost in celo samomor. Vse skupaj pa spretno preplete v razmišljanja o lastni samopodobi, površinskih odnosih in stiskah mladih.

Preverite razpoložljivost

 

 

 


Peter Rezman: Barbara in Krištof

Barbara in Krištof je Rezmanov četrti roman, postavljen v vas Kotel, ki se zaradi izkopavanja »črnega zaklada« vse bolj pogreza in bo sčasoma izginila. Tam 15. avgusta, na dan velikega cerkvenega praznika, poteka tradicionalno srečanje ogroženih in preseljenih; tokrat je prav posebno svečano, saj so zakladokopi obnovili napol porušeno vaško kapelo, ki čaka le še na nadškofovo posvetitev. A praznično dogajanje je le kulisa, v ozadju katere se odvijajo zelo aktualni družbenopolitični prizori − pred nami je namreč prvi slovenski roman, ki se dotakne finančnih mahinacij, povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, in to v spregi z Rimskokatoliško cerkvijo.

Preverite razpoložljivost

 

 


Ambrož Kvartič: Pa se je to res zgodilo?: sodobne povedke v Sloveniji

Neverjetne, nenavadne, gnusne, strašljive, humorne in podobne lastnosti zgodb, ki kot jara kača krožijo v vsakdanji komunikaciji in so na meji med fikcijo in realnostjo umeščeni v izkustveni svet današnjih pripovedovalcev. Ambrož Kvartič jih je najprej kot sodobne velenjske urbane legende oziroma povedke zbral, obdelal in interpretiral v diplomski nalogi, za katero je prejel Prešernovo nagrado. Nato je svoje raziskovalno polje razširil, za temo doktorske disertacije je namreč izbral sodobne povedke v Sloveniji, kar je bila podlaga za pričujočo knjigo, ki je izšla v Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani. V njej je med drugim iskal odgovore na vprašanja, katere povedke krožijo danes v Sloveniji, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo, komu in zakaj pripoveduje današnje povedke. Obravnavano pa je tudi vprašanje vloge teh povedk v sodobni slovenski družbi. Skozi aktualne povedke in druge oblike sodobne folklore je namreč mogoče razumeti in analizirati odnos družbenih skupin do splošnega dogajanja v njihovem okolju.

Preverite razpoložljivost

 


Nuša Fužir: 62 dni: obstajata dve vrsti ljudi – tisti, ki gredo v Portorož na kavo in tisti, ki gredo v Mehiko na pir: potopis

Potopisna knjiga Velenjčanke, ki se je opisala kot rastlinojedka, nekofetarca, kelnarca, rokerica, bajkerka, knjigožerka, sicer pa diplomirana dizajnerka vizualnih komunikacij in izvirna kreativka, kar v knjižnem prvencu najprej pritegne z izvirnimi grafičnim oblikovanjem besedilne in ilustrativne vsebine. Avtorica, ki je obenem tudi ilustratorka in oblikovalka svoje knjige nedvomno obvlada sodobne pristope grafičnega oblikovanja, ki potopisno pripoved vseskozi povezujejo in nadgrajujejo. Avtorica ima dovolj rutine in s prijateljem 62 avanturističnih dni preživi v Mehiki. Dnevniški zapiski so precej intimni zapiski osebnih občutenj od odhoda na pot do prihoda domov, napisani v pogovornem, slengovskem, tudi vulgarnem  jeziku oz. pisani v slovenščini, kakor jo pristno mislijo-vidijo-govorijo-razumejo generacije od osemdesetih dalje. Vsekakor je s knjigo Nuša prinesla na velenjska tla svež potopisni veter.

Preverite razpoložljivost

 


Drago Jančar: In ljubezen tudi (ves opus)

Drago Jančar pisatelj, dramatik in esejist, sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, Rožančevo in Grumovo nagrado ter evropsko nagrado za kratko prozo. Naslov novega romana Draga Jančarja In ljubezen tudi utegne zveneti nekoliko nenavadno, ker se dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva.

Preverite razpoložljivost

 


Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (ves opus)

Pisateljica in gledališka kritičarka Mojca Kumerdej se je po romanesknem prvencu Krst nad Triglavom (2001) in dveh zbirkah kratkih zgodb Fragma (2003) in Temna snov (2011), ki vsi veljajo za izstopajoča literarna dela sodobne slovenske književnosti, letos proslavila še z epohalnim delom Kronosova žetev, ki ga postavlja v za Slovence formativno pozno 16. stoletje. Roman zaradi strukturne kompleksnosti, zgodovinske relevantnosti in suverenega literarnega nastopa avtorice mnogi berejo kot enega temeljnih zgodovinskih romanov 20. stoletja.

Preverite razpoložljivost


 

 



Lara Paukovič: Poletje v gostilni

Poletje v gostilni je prvenec mlade slovenske avtorice, ki je izšel v letošnjem letu pri založbi Beletrina. Paukovičeva je leta 2015 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnost in anglistika, trenutno pa zaključuje magistrski študij. Na literarnem področju deluje že zelo uspešno, saj je tudi urednica spletne kulturne platforme Koridor – križišča umetnosti. Piše kritike, članke za različne slovenske portale in revije, loteva pa se tudi pisanja kratkih zgodb. V romanu Poletje v gostilni avtorica izpostavi temo nestrpnosti, predvsem slovensko nestrpnost do prišlekov. Glavna junakinja romana je študentka Nastja. Med poletnimi počitnicami ji ne uspe najti dela v stroki, ki jo študira. Zelo nerada se zaposli v srbski gostilni, na obrobju Ljubljane. Ker študira slovenščino, je zelo občutljiva na pisano in govorečo besedo v vsakdanjem življenju. Nepravilno napisane besede v gostilniških cenikih, jedilnikih in še kje, jo spravljajo ob živce. Ob vsem tem, pa so še vsi njeni sodelavci prišleki, ki govorijo »svoj« jezik. Poletje mlade Nastje seveda ne more miniti brez ljubezni. Zagleda se v sodelavca, natakarja, kar pa je v nasprotju z vsemi njenimi načeli in pričakovanji. In končna ugotovitev mladenke ob zaključku poletja v gostilni: »Vse skupaj je navadno sranje. Kup stereotipov, okoli katerih je lahko biti pameten, dokler se ne ujameš v njihove zanke.«

Preverite razpoložljivost

 


Mohor Hudej: Vlažne duše

Treznoutopični roman Vlažne duše je avtorjevo prvo literarno delo po zbirki kratkih zgodb Mumps v zrelih letih, ki je izšla leta 1995. Protagonist romana Vlažne duše je Matjaž, moški v srednjih letih, ki ga življenje, predvsem pa brezobzirno samozavestni vaški šerifi, ki se igrajo z njegovo usodo in z usodami njemu podobnih, dokončno prepričajo, da je edini način, kako razvozlati gordijski vozel, ta, da ga presekaš. Zato zapusti domovino in se preseli na majhen tajski otok, kamor je še kot turistični vodnik vodil skupine turistov. Tam začne novo življenje v družbi takšnih, ki so, tako kot sam, opustili bojevanje vnaprej izgubljenih bitk s ponorelim sodobnim svetom. Vendar ne traja dolgo, da na odročnem koščku raja za svojim hrbtom zasliši melodijo klene slovenščine in ugotovi, da se vlažnim podalpskim dušam ne da prav zlahka izogniti. Po besedah glavnega in odgovornega urednika zbirke Beletrina, kjer je knjiga izšla, Mitje Čandra, je roman izjemno duhovit in luciden, predvsem pa satira na slovensko okolje in mentaliteto. Hudej pa je o delu, ki ima tudi avtobiografske poteze, povedal, da se je, ker ni imel realne možnosti za pobeg pred "temi pesjani" odločil, da bo pobegnil v izmišljenem svetu. Mohor Hudej (1968) je študiral na Filozofski fakulteti (filozofijo, zgodovino, primerjalno književnost), sedaj zaposlen v knjižnici, v svojem prostem času dela kot turistični vodnik.

Preverite razpoložljivost

 


Goran Vojnović: Figa

Vojnovićev tretji roman (Kresnikov nagrajenec) je presunljiva in prepletena družinska zgodba treh generacij, ki se vsaka zase utaplja v znoju lastnih zaljubljenosti, zavajanj, zakonskih (ne)zvestob, zablod, zamer ter zavračanj in tako, s tihim in neizrekljivim glasom, pušča usodne brazde na ljudeh, ki za razumevanje svoje nemirne notranjosti iščejo stik z njimi. Brazde, ki naposled veliko razgalijo, a zaradi tega še ne prinesejo olajšanja. Vsaj ne po pričakovanjih. Zgodbo pripoveduje Jadran, sin tretje generacije, ki je postavljen pred na videz nerešljivo uganko, zakaj je iz varnega zavetja odnosa, spletenega iz srednješolske vročice hormonov, odšla Anja, s katero ima otroka Marka. Odgovora ni na dlani, zato se Jadran, da bi vsaj poskusil razumeti, kaj se dogaja, poda na pot, ki se začne z dedkom Aleksandrom, vzporedno se vije babičina pot, pa o Jadranovi mami Vesni, ki se je poročila z Bosancem Safetom, ki je v času, ko je razpadla skupna država, brez pojasnila izginil. Njegova prihodnost, tako misli, je mogoča samo prek preteklosti, toda ko koščke družinske sestavljanke postavi na ustrezno mesto, ko na trdnih vejah dedkove fige nabira sadeže spoznanja, se zave, da živobarvna slika, ustvarjena iz spominov, ni zemljevid, s pomočjo katerega bi lahko hodil naprej. Figa od nekdaj stoji. Pod figo je klopca. Po figi se pleza. Toda tam zunaj, onkraj meja, teče življenje.

Preverite razpoložljivost

 


Atiq Rahimi: Kamen potrpljenja

Rahimi (1962), v afganistanskem Kabulu rojeni pisatelj, je po sovjetski invaziji konec sedemdesetih let emigriral na Zahod, kjer je začel ustvarjati v francoščini, za Kamen potrpljenja pa je leta 2008 prejel Goncourtovo nagrado. Kamen potrpljenja je pretresljiv zapis usode mlade muslimanske ženske v represivnem afganistanskem režimu. Ob vzglavju svojega moža, medtem ko se zunaj prižigajo in ugašajo bombne zvezde, pred nami sestavlja mozaik svojega življenja in nam počasi odpira srce. Mož leži v komi, nepremičen in nem, brez slehernega upanja na ozdravitev. Mlada ženska mu pripoveduje o svojem življenju, brez zadržkov in strahu, prvič nekompromisno iskreno. Osvobaja se težkega bremena zakonskih, družbenih in verskih spon, vse do razkritja bridke skrivnosti. Kot bi govorila synguéju sabouru, mitološkemu kamnu potrpljenja, ki vpija nesrečo vseh trpečih, dokler se ne razpoči in osvobodi nesrečnega pripovedovalca vseh zaupanih tegob. Razkošen minimalističen roman.

Preverite razpoložljivost

 



Hector Garcia: Ikigaj: japonska umetnost življenja

Vsak človek si kdaj v življenju zastavi vprašanje, kaj hočem od svojega življenja ali kakšen smisel ima moje življenje? Včasih se nam zazdi, da izgubljamo tla pod nogami, pa ne vemo zakaj. Človeštvo pa je in bo vedno znova iskalo pomen življenja. In kaj pomeni skrivnostna beseda »ikigaj«? Eden izmed avtorjev pravi, da bi bil njen prevod »sreča večne zaposlenosti«. To je japonska umetnost življenja. Vsak človek živi v svojem toku. Priročnik za zdravo in dolgo življenje sta spisala španska avtorja. Z njim sta nam pokazala, kako je mogoče del kulture in način življenja iz drugega dela sveta prenesti v svoje domače okolje. Japonci so prepričani, da imajo vsi ljudje osebni ikigaj, svoj razlog bivanja. Skrival naj bi se v vsakem posamezniku, od katerega zahteva potrpežljivo raziskovanje. Filozofija ikigaja je tudi umetnost mladostnega staranja. 

Preverite razpoložljivost

 


R. J. Palacio: Čudo

August Pullman je star deset let in še ni hodil v šolo, do sedaj se je šolal doma. Rodil se je namreč s hudo deformacijo obraza in prestal številne zahtevne operacije in dolgotrajna okrevanja. Pred njim pa je sedaj vstop v peti razred v čisto pravo šolo s čisto pravimi sošolci. Pomislek, ali ga bodo sprejeli ni odveč, saj tudi sam zase pravi: »Ne bom opisoval, kakšen sem na pogled. Najbrž je huje od vsega, kar si sploh lahko zamislite.« Nepozabna pripoved o drugačnosti, pravem prijateljstvu in moči prijaznosti. Mladinski roman, ki je prejel mnogo nagrad za kakovostno mladinsko literaturo v odličnem prevodu Boštjana Gorenca – Pižame.

Preverite razpoložljivost

 

 



Fredrik Backman: Tu je bila Britt-Marie

Švedskega avtorja sta izstrelili med zvezde že njegovi knjigi Mož z imenom Ove in Babica vas pozdravlja in se opravičuje. Razumljivo, da so bralci nestrpno čakali tudi knjigo Tu je bila Britt- Marie, ki prav v ničemer ne razočara. Vase zaprta, rahlo staromodna, pedantna, a dobrosrčna naslovna junakinja se nikakor ne more izviti iz svojega rutiniranega življenja z dolgočasnim možem, ki več kot očitno ne ceni njene storilnosti in učinkovitosti. Pri 63. letih se naenkrat znajde pred izzivom trenerke lokalne nogometne ekipe najstnikov, ki ji življenje seveda obrne na glavo, kar pa ni vedno slabo.

Preverite razpoložljivost

 

 



Evie Wyld: Vseh ptic petje

Avstralska pisateljica je za roman Vseh ptic petje prejela več prestižnih mednarodnih nagrad. Izčiščeno in slogovno bogato besedilo nas popelje na majhno kmetijo na enem od pustih britanskih otokov, kjer glavna junakinja, Jake, živi osamljeno in odmaknjeno življenje. Na prvi pogled živi skromno in brez bremen iz preteklosti. Vendar pa se skozi dogajanje kaj kmalu razkrije njena temna plat ter zapleten, psihopatski značaj. Spomini, za katere je upala, da bodo ostali samo njeni, pa počasi curljajo na plano.

Preverite razpoložljivost


 

 



Orhan Pamuk: Rdečelaska

Rdečelaska je že četrti roman nobelovca Orhana Pamuka, preveden v slovenščino. Izvrsten turški pisatelj tudi tokrat ne razočara. Bralca popelje skozi prizmo vijug dveh Turčij, tiste evropske in tiste fundamentalistične, ki ne priznava popolnoma ničesar drugega kot samo in zgolj svojo vero. Rdečelaska, katere lasje so simbolično pobarvani rdeče,  je v romanu prikazana kot tipična predstavnica tradicionalnega turškega režima, ki se otepa vsega modernega, drugačnega in se opira zgolj in samo na toga patriarhalna prepričanja, ki pa kljub zunanjemu zatiranju kažejo na medsebojno družinsko spoštovanje in toplino. Vendar se moramo skozi razmišljanja in dogodivščine glavnega protagonista do naslovnega lika knjige šele dokopati.

Preverite razpoložljivost

 



Elif Shafak: Čast

Večkrat nagrajena in hkrati najbolj brana in prevajana sodobna turška pisateljica je ponovno napisala roman, ki bralca v hipu posrka. Pripoveduje o Londončanki, turški Kurdinji, Esmi, in razkriva težko preteklost svoje družine, vključno z bratovo vrnitvijo po prestajanju 14-letne zaporni kazni. Parajoča zgodba o emigraciji in odlomkih življenja med robom Evfrata, Istanbulom in živahnim Londonom. Ter o družinskih odnosih, molčečnosti, celjenju ran in prepletu preteklosti s sedanjostjo.

Preverite razpoložljivost


 

 



Jana Šrámková: Hruškadόttir

Hruškadóttir oziroma »hči hruške« je prefinjena pripoved dekleta Veronike. Izraz dóttir izvira iz islandščine, nad katero je navdušena mlada dijakinja tretjega letnika gimnazije. Oče ji je ob rojstvu, preden ju je z materjo zapustil, posadil hruško, pod katero se je z leti nabralo mnogo spominov, večinoma bolečih. Osamljeno dekle nima prave prijateljice, dokler ne spozna živahne in zgovorne Madle. Preko nje se prične družiti tudi z njeno družino, ki jo s svojo očarljivostjo, toplino in odprtostjo popolnoma posrka vase. Sčasoma ji pomeni pravi vir pozitivne energije. Nato se zgodi tragična nesreča, ki Veroniko pahne v brezno samote. Praznino, ki se pojavi v njej, še poglablja neizpolnjenost prepovedane ljubezni. Večplastna zgodba nam postavi kup vprašanj, na katere iščemo odgovore še mnogo po tem, ko smo knjigo že prebrali. Na vprašanje, kako se imam, res ne odgovarjam rada. Predvsem zato, ker bi to prav rada tudi sama vedela, vendar mi je le redkokdaj jasno. In če mi je že, potem toliko bolj ne čutim potrebe, da bi to komu zaupala.

Preverite razpoložljivost

 


Tiziano Terzani: Še en krog na vrtiljaku

Obsežna knjiga z zanimivim naslovom je intimna izpoved uglednega italijanskega novinarja, v kateri se loti iskanja odgovorov na osnovna življenjska vprašanja. Ob diagnozi rak se krepko zamisli in naredi nekakšen pregled svojega življenja. Skuša ugotoviti, kaj je vzrok, da je zbolel. Zaradi daljšega bivanja na Vzhodu uradni medicini ne zaupa preveč, a se v prvi fazi kljub vsemu odloči zanjo. Kasneje pa eksperimentira z različnimi alternativnimi možnostmi, ob čemer se seveda neizogibno sreča s številnimi zdravilci in šarlatani. Bistvo knjige pa je preplet pretanjenega filozofskega razmišljanja o življenju, bolezni, zdravju in smrti, ter predvsem razlogih, zakaj sploh zbolimo.

Preverite razpoložljivost

 


 


Jan van Merbergen: Zadnji pobeg

Priznani nizozemski pisatelj Jan van Mersbergen je za Zadnji pobeg leta 2014 prejel nagrado za najboljši nizozemski roman. Tudi sicer so kritiki roman večplastno pohvalili, všeč pa je bil tudi širšemu krogu bralcev. Izčiščeno besedilo ne dopušča prav veliko prostora za pretirane čustvene izbruhe, kljub vsebini, ki bi kaj hitro lahko zašla na tovrstno polje. Izjemno tankočutna pripoved o tem, kako sin nekega dne pokliče očeta, ki sploh ni vedel, da ima sina. Pa o iskrenem presenečenju ob prvem snidenju, njunem odnosu in zavedanju, kako lahko navaden telefonski klic spremeni naše življenje za vedno.

Preverite razpoložljivost

 

 



Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba

Doerr je ameriški pisatelj, ki mu je že z njegovo drugo knjigo uspel veliki met. Z njo je dosegel svetovno slavo, zanjo pa dobil tudi Pulitzerjevo nagrado. Zgodba je preplet grozot med drugo svetovno vojno in življenja glavnih junakov, šestletnega dekletca Marie-Laure in osemletnega Wernerja. Ona živi v Franciji in je hči ključarja pariškega naravoslovnega muzeja, kjer prebije tudi večino svojega časa. Ko oslepi, postane na očeta še bolj navezana. Werner, tehnični genij, pa živi v nemški sirotišnici in vsak dan sanjari o boljšem življenju. Življenjska pot ju v nekem trenutku pripelje na isti kraj in zaznamuje njuni življenji za vedno.

Preverite razpoložljivost

 

 


Kobi Yamada: Kaj storiš z idejo?

Kaj storiti z idejo, ki se pojavi nenadoma, od nikoder? Tako mala, nebogljena, da bi človek najraje pozabil nanjo. »Sicer pa, mogoče niti ne pripada meni?« se sprašuje mali fantič, ki ga prešine nova ideja. Odločil se je, da ni njegova, da je ne pozna. Vendar se ideja ni pustila, sledila mu je. Fantiča je zaskrbelo, kaj si bodo o njej mislili drugi, zato jo je skril. Ni je omenjal, obnašal se je kot prej, ko je še ni poznal. Ampak sčasoma se je nanjo navadil in se veselil njene družbe. Ideje pa seveda potrebujejo in zahtevajo pozornost ... In rastejo ... Kaj se zgodi z njunim druženjem? Kako nanjo reagirajo drugi? Kaj sploh je namen ideje? In kaj, šment, naj narediš z njo? Ena od najlepših slikanic, ki je primerna tako za male kot za velike otroke.

Preverite razpoložljivost

 


Margaret Mazzantini: Sijaj

Margaret Mazzantini je ena izmed najbolj znanih pisateljic italijanske sodobne književnosti. Pri nas jo poznamo že po dveh izdanih delih, Novorojen in Ne premikaj se. Za oba romana je prejela prestižne nagrade in po njih sta posneta tudi filma. Njeno zadnje prevedeno delo v slovenščino Sijaj, je izšlo pri Mladinski knjigi v zbirki Roman. Oba prejšnja romana zaznamuje močna ljubezenska tematika, med moškim in žensko. V romanu Sijaj pa avtorica izpostavi istospolno ljubezen. Protagonista zgodbe sta  Guido, edinec premožne meščanske družine in Constantino, sin hišnika. Živita v isti hiši že od zgodnjega otroštva. Že v otroštvu in kasneje v mladosti si izkazujeta nežna čustva, ki pa jih okolici previdno skrivata. Občutki sramu so zanju prehudi, zato se drug od drugega zavestno oddaljita. Constantino ostane v svojem rojstnem mestu, Guido pa odide v tujino. Oba kasneje zaživita življenje v dvojini, toda njuna ljubezen je premočna. Roman je poln življenjskih preobratov.

Preverite razpoložljivost

 


POEZIJA


Matjaž Šalej: Raznesenost

Raznesenost je pesniški prvenec velenjskega kulturnika in publicista, geografa in sociologa kulture. Matjaž Šalej je že več kot četrt stoletja član literarnega društva Hotenja, leta 1991 pa je na republiškem srečanju mladih literatov postal eden izmed šestih nagrajencev prvega državnega srečanja v samostojni Sloveniji.
Pesniško zbirko sestavljajo trije sklopi: Asimilacija neandertalca, Preljubezen, Sonetni časi; v prvih dveh so pesmi pripovedne in nerimirane, v tretjem pa dosledno sledijo kriteriju sonetne oblike. Pesmi prikazujejo avtorjevo eksistencialno izkušnjo, milino ljubezenskih doživljanj in vedrino pesnikovih vsakdanjih prebliskov. Pri nekaterih pesmih še posebej zablestijo duhoviti zaključki.

Preverite razpoložljivost

 


Zlatko Kraljić: Achtung Auschwitz

Naslov pesniške zbirke Velenjčana Zlatka Kraljića »Achtung Auschwitz« zveni kot zlovešče opozorilo, vibrira kot krik človeka, ki podoživlja taboriščno resničnost, jo boleče skuša, zmore poimenovati vse različice strahu, začuti vonjave, barve in zvoke. In vendar ni bil njena priča, a to sočutje, potreba po vidni predstavitvi (skice so avtorjevo delo), zapisane s serijo vračajočih se podob izhaja predvsem iz etične zavesti (»samo usta lahko odprem in se sramujem, da smo človeška bitja«). Pesnik pa bralca opozarja tudi pred sodobnim Auscwitzem, pred črednim nagonom, pred zlatimi maliki – nakupovalnimi središči. Čas, v katerem živimo grozi z razčlovečenjem. In knjiga poziva k premisleku in uporu oz. spremembi življenja. Posebnost knjige je, da so vse pesmi prevedene v angleški in poljski jezik.

Preverite razpoložljivost

 


Boris A. Novak: Oblike duha

Obsežna knjiga je zakladnica pesniških oblik v pravem pomenu besede, saj obsega razlago dvesto dvajsetih pesniških oblik in form. Namenjena je najširši množici bralcev – od ljubiteljev, šolarjev, pedagogov, profesionalcev ... v njej lahko vsak pesniški entuziat najde vso teoretično znanje različnih oblik pesniškega ustvarjanja, podkrepljenih s praktičnimi primeri. Za lažje razumevanje so v priročniku vpeljane dve velikosti črk; večje so natisnjene lažje razumljive razlage, namenjene mlajšim, v manjših pa analize, primerne tudi za univerzitetno raven. Ilustrator Marjan Manček je s svojimi duhovitimi in poetičnimi risbami poskrbel še za slikovno privlačnost. Tako smo poleg Oblik sveta in Oblik srca dobili še Oblike duha, ki je razširjena izdaja prvih dveh, nepogrešljiv priročnik v šolah ter pri vseh, ki jih zanimata poezija in literarna teorija.

Preverite razpoložljivost

 


Andrej Rozman Roza: Gleda kondor avion

Izvrsten in vsestranski Andrej Rozman Roza je ponovno ustvaril svojevrstno mojstrovino. Skriti klasik, kot ga v obsežni spremni besedi poimenuje Andrej Koritnik, je poleg številnih talentov seveda tudi odličen humorist, ki s svojim resnim obrazom občinstvo nasmeje do solz. Zdi se, kot bi v humor zavite življenjske resnice stresal iz rokava. Vedno pa ga lahko nezmotljivo prepoznamo po izjemni jezikovni sproščenosti in snovanju lastnih rim, prepletenih z ljudskim. Sicer pa knjiga z zanimivim naslovom, ki pri Rozmanu vedno pušča prostor domišljiji, prinaša zanimiv izbor oziroma nabor pesmi in proze, ob koncu pa je dodano še avtobiografsko besedilo Žlahtni humorist ter obsežna avtorjeva bibliografija.

Preverite razpoložljivost

 

 


Peter Sís: Zborovanje ptic

Sufijski mistiki so izkušali življenje, minevanje in Boga na način, ki nas navdihuje še danes. Na Češkem rojeni ameriški avtor, ilustrator in filmski ustvarjalec Peter Sís (1949), dobitnik Andersenove nagrade za leto 2012, se v svoji knjigi navdihuje pri sufijski pesnitvi, ki jo je v 12. stoletju napisal Farid ud-Din Atar. V njej sufistični učitelj Smrdokavra popelje ptice do kralja ptic Simorga oziroma do razsvetljenja. Sís zgodbe (kljub njeni neminljivi aktualnosti) ne razlaga za današnji čas, temveč v razkošnih ilustracijah ohranja vso lepoto in skrivnost izvirnika. Sís je zapisal: »Odkar pomnim, rad rišem podobe letenja – svobode – in ptic. Vsakršnih ptic: ptic s človeškim obrazom, ribjih ptic, kačjih ptic.« In v tej razkošni knjigi še številnih drugih ptic, narisanih, da sapo jemlje. V množici barv ali le v eni sami, odvisno od sporočila in občutenja umetnika ob zgodbi in njeni simboliki. Zborovanje ptic je čudovito umetniško delo, namenjeno bralcem vseh starosti.

Preverite razpoložljivost

 


 
Izdelava spletnih strani: AV studio