Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2011Januar 2011


Januar 2011

1100 voščilnic z opisom izdelave

Priročnik priporočam vsem, ki ste vsaj malce ustvarjalni in  vam ni vseeno, kakšno bo voščilo, ki ga boste nekomu namenili. Knjiga je opremljena z natančnimi fotografijami izdelanih voščilnic različnih avtorjev in za razne priložnosti: za rojstni dan, za pomembne praznike, ob priložnostih kot so poroka, rojstvo, smrt, valentinovo, materinski dan itd. Ob fotografijah voščilnic so dodani natančni napotki za izdelavo (seznam materiala in pripomočkov, opis izdelave). Priročnik je nastal s sodelovanjem revije Unikat, ki je ni potrebno posebej predstavljati. Avtorica zbranega gradiva, besedila in tehnične opreme je  Nina Berčič Demšar, glavni urednik pa Franci Bogataj. Priročnik je enkraten zaradi številnih, nazorno  predstavljenih idej, tehnik in materialov, vse to pa daje iztočnico za ustvarjanje voščilnic »po svoje«.

 

 


Mojiceja Podgoršek: Tina in Tine

»Ni važno ali si reven ali bogat,

srečen si le, če v sebi nosiš zaklad,« 

nam sporoča zgodba o Tini in Tinetu,  dveh otroških, popolnoma različnih svetovih. Tinetov svet je lep, brezskrben in poln izobilja, a pravo nasprotje Tininemu vsakdanjiku, v katerem ne manjka pomanjkanja in revščine. Kljub socialnim razlikam se otroka zbližata s pogovori in ob igri, vsak na svoji strani ograje. Vse do dne, ko zapade prvi sneg in Tine ni na spregled. Tine zasluti problem in kot vsi pravi prijatelji ve, kako ga lahko reši ter na ta način osreči Tino in sebe. Zgodba nas nagovarja, da je tisto  pravo, osrečujoče bogastvo, ki se ne ozira na to, ali si bogat ali reven, v nas samih.

 

 


Nataša Rogelja: Čudovito potovanje malega katamarana

V idilični majhni vasici, kjer so dnevi dnevu enaki, je ob pomolu doma mali katamaran. Rad ima svojo vas in prijatelje galebe, vendar mu zaradi nemirnega duha postane dolčas. Zanima ga, kaj je za obzorjem in nekega jesenskega dne, ko ptice odletijo na jug, malemu katamaranu veter odpihne še zadnje pomisleke… Zgodba opisuje njegova doživetja na potovanju, kjer se mu dogajajo dobre in slabe stvari. Neznana dežela postane katamaranu domača, saj v njej spozna nove prijatelje. Topli zimski dnevi na afriškem soncu pa hitro minevajo in kličejo pomlad, ki katamaranu prinese tudi hrepenenje po domačem pomolu in starih prijateljih. Slikanica je nastala ob družinskem potovanju po vzhodnem Sredozemlju, v soavtorstvu z možem Boštjanom Cafom, ki je zgodbi dodal še otroške pesmice.

 

 


Bogdan Žorž: Svetovati ali poslušati

Ponatisnjen priročnik, namenjen samopomoči in svetovanju v vsakdanjem življenju, je nastal na osnovi avtorjevih izkušenj na tečajih, katere je izvajal za sodelavce Karitasa, ki so se pri svojem delu srečevali z ljudmi v stiski. Avtor je pri sestavljanju priročnika mislil tudi na vse tiste, ki se pri poklicnem ali prostovoljnem delu srečujejo s problemi otrok, mladostnikov in odraslih (učitelji, vzgojitelji, socialni delavci, zdravstveni delavci…), pa tudi z osebnimi  stiskami, ki jih svetovalci doživljajo pri svojem delu, zato je vsebino knjige nekoliko razširil in dopolnil. Knjiga vsebuje tudi nekaj praktičnih, izkustvenih vaj, katere je mogoče izvajati s pomočjo pisnih navodil. Priročnik je napisan z namenom, da bralca spodbudi k nadaljnjemu iskanju, k dopolnjevanju in poglabljanju svojega znanja in spoznanj. Avtor namreč meni, da nikoli ne vemo preveč oz. dovolj, da bi lahko bili povsem prepričani v svoj prav, še posebej, če pomagamo in svetujemo ljudem v stiski.

 

 


Christina Dodd: Takšna, kakršna si

Hope Prescott je mlada, delavna ženska, ki je kot najstnica doživela izgubo staršev in ločitev od brata in sester. Preživlja se s predanim delom v klicnem centru in upa, da bo nekega dne našla sledi svoje družine. Usluge klicnega centra koristi tudi bogati poslovnež Zaharija Givens. V njunem prvem telefonskem pogovoru Hope zamenja Zacka za njegovega butlerja. Zack, ki je naveličan laskanja in prijaznosti ljudi zaradi njegovega ugleda in finančnega položaja, vidi v tem idealno priložnost, da ga dekle spozna takšnega, kot v resnici je. Očarljiva in iskrena Hope prebudi v Zacku ljubezen in strast, njegov tekmec pa Hope odkrije Zackovo prevaro. Zdaj Zack ve, da bo moral Hope, ki jo muči skrivnost preteklosti,  dokazati svojo ljubezen in ji pomagati najti  sledi njene izguljene družine.

Še en uspešen, tokrat sodoben ljubezenski roman priljubljene ameriške pisateljice.

 

 


Bambaren, Sergio: Belo jadro

Avstralskega pisatelja Sergia Bambarna, rojenega v Peruju, že poznamo po delih Delfin, Popolni val, Na morski obali in Kristalna reka. Ves čas se ukvarja z raziskovanjem morja in ljudi, ki so z njim povezani. Nehote preko njegovih pripovedi povežemo življenje in reko, ki tečeta in se prelivata ter tvegata, da prideta do cilja …

Tudi tokrat nas popelje po vodni gladini iskati neznane dežele. Skupno življenje Michaela in Gail je po osmih letih zakona na preizkušnji, zato skleneta nekaj ukreniti. Podata se na pot v neznano in iz Nove Zelandije odplujeta z jadrnico iskat čarobnost morja, neznane otoke in njihove prebivalce. Med njimi in njihovo kulturo ostaneta mnogokrat brez besed in takrat pa lahko spregovori srce. Drobtinice sreče se zlivajo v celoto. Sreče ni, so pa srečni trenutki. Na potovanju raziskujeta naravo, različne svetove ljudi in predvsem sebe in korenito poseže v njune odnose. Toda kot vse, se tudi potovanje izteka. Treba bo nazaj v življenje vsakdana in kdo ve, ali bodo njuni srečni trenutki znali trajati še naprej …

 

 


Gaarder, Jostein: Lepotica s pomarančami

Jostein Gaarder je norveški pisatelj, ki je študiral skandinavske jezike, filozofijo in teologijo, kar se pozna tudi v njegovih leposlovnih delih. V svetu je bolj poznan po otroških delih, pri nas pa predvsem po »filozofski pravljici« Zofijin svet, po katerem je bil posnet tudi film, in ustanovljena mednarodna nagrada za dosežke na področju okolja in razvoja.

Prvotno je Lepotica s pomarančami namenjena najstnikom, a s svojimi razmišljanji o življenju in smrti nič manj zanimiva tudi za odrasle bralce. Glavni junak Georg govori o smrti svojega očeta pred enajstimi leti, ko je bil star le tri leta in zato so njegovi spomini nanj zelo bledi. Nekega dne pa se pri njem nenapovedano oglasita dedek in babica s pismom fantovega očeta, ki ga je skritega pustil zanj.

Georg se zapre v sobo in prisluhne svojemu očetu in pripovedi o iskanju lepotice s pomarančami. Pripoveduje, kako je nekoč na prepolnem tranvaju srečal dekle, ki je v rokah držalo vrečo pomaranč. Vreča pomaranč ji je zdrsnila iz rok in pomaranče so se razsule po tranvaju. Dekle je doživelo posmeh potnikov in na naslednji postaji izginilo, s tem pa se začne očetovo iskanje lepotice s pomarančami. Sinu želi predati svoja iskanja, življenjske resnice in modrosti, do katerih se je dokopal v času svojega življenja in bolezni ter mu zastavlja velika vprašanja o smislu življenja in sveta.

Zanimivo pa je tudi avtorjevo razmišljanje o dvojini in bogastvu tistih jezikov, ki imajo v svojem besednjaku posebno obliko za dvojino, na katero smo Slovenci premalo ponosni. Kadar uporabljamo to število, začnejo veljati nova pravljična pravila – kakor čarovnija, ko ne gre niti za enega, niti za mnoge, ampak za naju.

 

 


Knister: Obljuba je obljuba

Knister je med mladimi bralci prav gotovo že poznan, saj piše vrsto zanimivih zgodb o mali čarovnici Lili. Danes pa je pred nami s pripovedjo o svizcu Brunu in njegovi dobri prijateljici regratovi lučki.

Bruno je nekega dne opazil nadvse lepo regratovo rožo. Z njo sta preživljala čudovite čase: skupaj sta se igrala, smejala in iz dneva v dan jo je z občudovanjem opazoval. Vsak dan se mu je zdel lepša, dokler se nekega dne ni spremenila v lučko. Bruna je prosila, naj ji zaupa in pihne vanjo. Njeni trosi so se dvignili pod nebo, Bruno pa je žalosten ostal sam. Nadvse rad je pripovedoval prijateljici o svojih pustolovščinah in doživetjih. Tako je sam žalosten dočakal zimsko spanje in ko ga je prebudila pomlad, je zopet zagledal svojo regratovo rožo, ki je končno izpolnila obljubo, da bo vse dobro.

Zgodba skozi svojo pripoved želi mladim bralcem sporočiti, da vse mine, a vedno ostane upanje.

 

 


Davis, Ronald D.: Dar disleksije

Disleksija je beseda, ki se vse pogosteje pojavlja v našem vsakdanjiku. In kaj to pravzaprav je? O tem se v zadnjem času veliko piše, med otroci je vedno več dislektikov, pa mnogokrat še vedno ne vemo pravega odgovora. To je pravzaprav veda, ki nauči brati pametne ljudi, ki tega ne zanjo. To so ljudje s posebnimi potrebami, ki imajo tudi v šolskem sistemu možnost posebne obravnave.

Ko starši odkrijejo, da je njihov otrok drugačen od ostalih, so vsekakor najprej prestrašeni. Pred nami pa je priročnik, ki se spoprime s tem strahom. Tudi avtor sam je namreč dislektik in je tako rekoč pred nami priročnik iz prve roke. Disleksijo označujejo predvsem naslednje simptomi: motnje branja, težave pri delu s simboli, pomanjkanje pozornosti, slaba jezikovna razvitost, motnje v zaznavanju časa in težave pri branju zaporedij. Ti posamezniki so pogosto nadpovprečno inteligentni in imajo številne sposobnosti, le njihov način zaznavanja je drugačen, kot že uveljavljena pričakovanja v naši družbi. Naučiti se jih morajo prepoznati in razvijati.

Knjiga ponuja učinkovite in dobrodošle možnosti prilagoditve, če smo sami dislektiki ali če so to naši otroci.

 

 


Dahl, Roald: Gravža

Roald Dahl nas vedno znova preseneča in razveseljuje otroke s svojim humorjem in neverjetnimi domislicami. Kratke zgodbice se tudi tokrat prelijejo v roman, ki se začne z nič in se tudi konča z ničem. Delo je namenjeno le bralnemu užitku samemu.

Junak te zgodbe je Gravž, ki svojega obraza že tri leta ni umil. Zato lahko tam najdemo sled koruznih kosmičev, gorgonzole … Njegov žena Gravža sicer nima brade, je pa strašno grda od samih grdih misli. Drug drugemu počneta same grdobije, zlobna pa sta tudi do opic, ki jih mučita v zaprtih kletka, do ptic, ki jih lovita za ptičjo pito, do radovednih fantičev in še do mnogih drugih. A nekega dne jima odklenka. Bajs Kodrlajs in Hopacup se povežeta in si ju pošteno privoščita.

 

 

 


Kimberly Raye: Zmenki na mrtvo

Vampirske zgodbe so preplavile naše knjižne police in tudi Zmenki na mrtvo je ena izmed njih. Govori o živahni, lepi in simpatični vampirki Lili, ki sploh ni običajna vampirka in si bolj kot vse želi živeti po svoje. Je namreč zelo romantična duša s smislom za modo, oblači se v roza in ji črna sploh ni po godu. Njena družina je ne razume in se na vse pretege trudijo, da bi se ta mlada vampirka ustalila, si našla partnerja za večnost po njihovih merilih in se zaposlila v domačem podjetju.

Lili si pa nadvse želi svobode in življenje po svoje. Zato se osamosvoji od svoje družine in si poišče svoj posel, odpre namreč ženitno posredovalnico na Manhatnu, kjer svojim strankam išče partnerje za večnost. Ko spozna čudaškega vampirja Francisa Devilla ve, da je popolna prva stranka. Če bo lahko Francisu našla nekoga, bo vampirski skupnosti dokazala svoje sposobnosti in svojo ženitno posredovalnico spremenila v najbolj vročo zadevo. Ko pa ji posel steče, Lili spozna čednega lovca na glave Tya Bonnerja, ki je na lovu za serijskim morilcem. Ta ustvarjeni vampir ji začne buriti domišljijo in bolj kot vse, si ga želi okusiti, vendar pa je on zanjo prepovedan sadež.

 

 


Swindells, Robert: Sramota

Angleški avtor govori o občutljivi in boleči temi in se dotakne drugačnosti ljudi, ki so med nami. Kot mnogi pravijo, največ krivic se dogaja med štirimi zidovi, kjer ni ušes …

Zgodba pripoveduje o deklici Marthi, katere družina pripada verski ločini Pravičnikov. Njihova pravila jim prepovedujejo živeti v duhu sodobnega sveta, oblačijo se v nesodobne obleke, novosti ne pustijo v svoje domove … Zato Martho zavračajo tudi njeni vrstniki. Takšno kot je sprejme edino Scott, ki postane njen edini prijatelj in zaupnik. Zaupa mu največjo skrivnost njihove družine, da imajo v kleti zaprto hčerko njene sestre, ki ni upoštevala načel skupnosti Pravičnih in neporočena rodila otroka, nato pa odšla od doma. Starša sta ji obljubila, da bosta otroka oddala v rejo, ampak sta ga raje v strahu pred samoto skrila v klet. Tako sta poimenovala tudi dete v kleti – Sramota. To se zdi popolnoma nesprejemljivo tako Marthi, kot tudi njeni sestri, mamici ubogega otroka. Zato tudi skleneta pobegniti, rešiti sebe in deklico ter zaživeti normalno življenje.

Mnogokrat ljudi po krivici obsojamo in ne sprejemamo takšnih kot so, saj ne živijo po naših ustaljenih vzorcih življenja, ki so za nas »resnični« in edini sprejemljivi. Pa imamo res pravico soditi o tem, kdo ima prav?

 

 


Morten Ramsland: Pasjeglavec

Takoj ko je Morten Ramsland objavil ta roman, je v svoji domovini požel veliko odobravanja, poznavalci pa ga primerjajo z Johnom Irvingom. Roman je bil preveden že v 13 jezikov, po njem pa snemajo tudi televizijsko serijo.

Pasjeglavec je po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo, roman pa je groteskna, šaljiva, resna in humorna pripoved o neobičajni družini Eriksson, ki nudi vse prej kot toplo ali prijazno družinsko okolje.

Zgodbo o treh generacijah začenja s kubizmom in alkoholom navdahnjen ded Askild, domnevni vojni junak, v resnici pa navaden tat, z upravičeno dvomljivim slovesom. Ob strani mu v dobrem in slabem stoji žena Bjørk in njegov sin, ki si ugled med sošolci nabira tako, da jih brca v mednožje. Za Erikssone je življenje polno sporov in otroštvo nasilno: oče proda sinovo zbirko kovancev, da bi si kupil pijačo, mati skriva pisma nekega dekleta pred svojim sinom, brat zbira zgodbe o svoji »zablojeni« družini, ki so sicer privlačne, a ne tudi vedno resnične in skrivaj snema sestro, ki se v svoji sobi mečka s fantom, in razkazuje posnetke naokoli…
Kljub nenavadnim in čudaškim dogodkom pa so Erikssoni topla, z življenjsko energijo povezana družina, zajetna knjiga (495 strani) pa bralca posrka vase.

 

 


Frances Mary Hendry: Chandra

Chandra je enajstletna indijska deklica. Starši jo vzgajajo strogo tradicionalno. Poročiti se mora s šestnajstletnim indijskim fantom, ki so ji ga izbrali starši. Kar ne more verjeti svoji veliki sreči. Fant, njen bodoči mož, je videti prijazen, preprost, vesel, sodobnih nazorov in brez predsodkov. Prepričana je, da je pred njima prijetno skupno življenje. Po poroki se ženin vrne k svojim domačim, Chandra pa bo končala šolo in se jim potem pridružila. Konec septembra, ko se je šola zaradi praznika zaprla, se Chandra čisto sama za dva tedna odpravi na obisk k moževim staršem. Tedaj pa se njena pričakovanja popolnoma razblinijo … Izve, da je njen mož pred enim tednom zaradi vročice umrl. Pri enajstih letih postane Chandra vdova, prekleta, pretepena in od vseh zaničevana, starši so jo izdali. Zaprejo jo samo v zatemnjeno sobo. Izključena je bila iz življenje. Po šoku in grozi so s pomočjo Padme njeni možgani spet začeli delovati. Začela je moliti, Padma jo je učila in se edina pogovarjala z njo. Vse to ji da moči, da se ne vda, da se bori dalje, da obdrži lastno identiteto. Uspe ji prekiniti tradicijo in postati svobodna.

 

 

 
Izdelava spletnih strani: AV studio