Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeKnjižnicaZgodovina knjižnice


Zgodovina knjiznice

Pri zgodovinskem opisu velja razlikovati med dvema ali celo tremi segmenti. Prvi segment je zgodovina knjižnične dejavnosti nasploh, drugega pa delimo na zgodovino oz. kontinuiteto knjižnične zbirke današnje Knjižnice Velenje in na obstoj knjižnice kot zavoda.

Kot začetek javnega/splošnega knjižničarstva v Šaleški dolini štejemo 'bukvarnico' Petra Musija iz leta 1854. Druga polovica 19. stoletja je zgodba cele vrste društvenih, šolskih in farnih knjižnic, med njimi tudi Katoliškega bralnega društva pri Sv. Martinu na Paki, ustanovljenega 28. aprila 1897, kar je razbrati iz ohranjenih pravil društva. Ob prelomu stoletja sta se pojavili tudi društveni knjižnici, ki sta pustili več sledi. Prva je delovala v okviru 1893 ustanovljenega Kmetskega bralnega društva za gornjo Šaleško dolino  (poznejšega Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Šmartnem pri Velenju), ki je 1909 zgradilo svoj dom. Druga je najpomembnejša knjižnica prve polovice 20. stoletja v Šaleški dolini – Ljudska knjižnica Šoštanj, ustanovljena 1906, ki je - tako kot skoraj vse druge – izginila v vihri druge svetovne vojne. V arhivu te knjižnice je bil najden tudi prvi številčni opis knjižnice v dolini: leta 1910 je bilo v njeni zbirki 485 knjig, od tega 30 novih,  izposojenih je bilo 761.

Knjižnica Velenje je bila ustanovljena s sklepom Občinskega ljudskega odbora Šoštanj 27. aprila 1962; pravni okvir za ustanovitev je bil leto pred tem sprejeti – prvi - zakon o knjižničarstvu; hkrati je bila ustanovljena tudi Knjižnica Šoštanj, dedinja okrajne sindikalne knjižnice, ustanovljene 1947, in več manjših knjižnic v Šoštanju. V trenutku svoje ustanovitve je knjižnica prevzela zbirko knjižnice DPD Svoboda Velenje, ustanovljene 1952, takoj zatem pa so vanjo vključili tudi zbirko javne knjižnice, ki jo je 1934 ustanovil in potem vzdrževal velenjski nadučitelj Fran Mlinšek. Mlinšek je pred začetkom vojne knjige poskril in jih tako obvaroval pred usodo tisočev slovenskih knjig, ki so jih uničili Nemci 1941. Ker je zbirka nastala leta 1934, štejemo to leto za rojstno leto velenjske knjižnice, čeprav je do ustanovitve zavoda, kot rečeno, prišlo šele 1962 (bralcem, ki bi jih preteklost knjižnice in knjižničarstva bolj zanimala, priporočamo zbornik Knjižnice na Šaleškem, ISBN 9789619228739).

Knjižnica Velenje, Delavska univerza

Knjižnica Velenje je imela od 1960 dalje prostore v zgradbi Delavske univerze na Titovem trgu 2, v ta čas spada tudi prva poklicna knjižničarka. Z letom 1970 so ji priključili Knjižnico Šoštanj. Leta 1971 se je preselila v novo, posebej zanjo postavljeno zgradbo skupne površine 813m2 na Titovem trgu 5; zbirka je obsegala 12.000 enot, knjižnica je bila za bralce odprta 45 ur tedensko. Leta 1972 so pripravili prvi petkov kulturni večer in prvo uro pravljic. Leta 1975 se je knjižnica Šoštanj preselila v novi dom kulture na Trgu Jožeta Lampreta 3 (70m2). Leta 1976 so knjižnico združili z muzejem in velenjskim domom kulture v Kulturni center Velenje, nekaj let pozneje preimenovan v Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. Leta 1979 so ji priključili še l. 1949 ustanovljeno knjižnico prosvetnega društva Šmartno ob Paki. Leta 1982 so si bralci prvič izposodili več kot 100.000 enot (105.072). Leta 1988 se je šoštanjska knjižnica preselila v bivše prostore pošte na Kajuhovi 6 (Kosijeva vila, 115 m2). Leta 1990 so v knjižnici Velenje instalirali prve računalnike in računalniški program za podporo obdelavi in izposoji VIR-2. Leta 1994 je knjižnična zbirka presegla 100.000 enot (101.186).

Knjižnica Velenje, Titov trg

Vključitev knjižnice  v COBISS 1996 je pomenila novo poglavje v zgodovini knjižnice, ki je prineslo občuten napredek pri kvaliteti ponudbe in storitev  - standardizirano obdelavo, nadaljno avtomatizacijo izposoje (1998 v Velenju, 2000  v Šoštanju in 2001 v Šmartnem ob Paki), boljšo dostopnost gradiva (vključitev v vzajemni katalog, intenzivnejše sodelovanje v medknjižnični izposoji itd.) itd. Hkrati je knjižnica prevzela vlogo promotorja javno dostopne informacijsko-komunikacijske tehnologije: marca 1998 je v Velenju ponudila prvi javno dostopni računalnik z internetom, decembra 2001 svojo spletno stran. Vse to je povečalo vpliv knjižnice na kulturno, družbeno in socialno življenje  okolja, kar se je pokazalo tako skozi rast števila bralcev in obiskovalcev kot skozi obseg izposoje. Skupno število izposojenih enot  je  1998 preseglo 200.000, leta 2003 je doseglo 305.008 enot, od tega v Šoštanju 30.176, dve leti kasneje pa preseglo skupnih 350.000 enot. Leta 2000 je knjižnico zaradi izposoje (brez obiska časopisne čitalnice, prireditev ipd.) obiskalo skupno 110.185 bralcev.

Rast dejavnosti ni ostala brez posledic pri investicijah v nove prostore. Vrsto selitev je začela mestna knjižnica v Šoštanju, ki se je septembra 2000 preselila nazaj v dom kulture, vendar tokrat na 215m2 površine. Leta 2002 se je velenjski otroški oddelek preselil na Prešernovo 8 (bivša Elektrotehna, 540 m2). Leta 2005 se je mestna knjižnica Velenje preselila s Titovega trga 5 in s Prešernove 8 na Šaleško 21, na 2334m2 površine (izposojno-servisno območje in strokovne službe v prvem nadstropju 2084m2, skladišče 250m2, dodatnih 360m2 meri dvorana v drugem nadstropju). V adaptiranih prostorih je knjižnica pridobila bistveno več površin - študijsko in računalniško čitalnico, preddverje s časopisno čitalnico in prireditvenim prostorom, dalje nabiralnik za vračanje gradiva zunaj delovnega časa, knjigomat, e-klavir, več laserskih gramofonov itd.; zdaj je gradivo postavljeno v štirih območjih – za otroke in mladino, leposlovje, neleposlovje ter domoznanstvo. Ponudbo servisov so leta 2007 dopolnili še trije kioski za neprekinjeno izposojo in vračanje knjig Biblio24. Zadnji 'gradbeni' dogodek je bila krajevna knjižnica v Šmartnem ob Paki, ki se je junija 2009 preselila s 36m2 v domu kulture na 175m2 obnovljenega prostora v bivši samopostrežbi na naslovu Šmartno ob Paki 69.

Spremembe v trendu dejavnosti so spremljale tudi spremembe organiziranosti, ki jih je terjal razvoj stroke in jih je uvedel zakon o knjižničarstvu 2001. Leta 2004 sta tako iz kulturnega centra nastala dva zavoda – muzej z galerijo in knjižnica z domom kulture. Leta 2008 je iz doma kulture nastal Festival Velenje, knjižnica pa je po 32 letih spet postala samostojen zavod. V zadnjih letih se knjižnica ob vseh utečenih dejavnostih pospešeno ukvarja z domoznanskimi temami - ne le zbiranje in prezentiranje, ampak tudi publiciranje, digitalizacija itd. -, hkrati pa čedalje večjo težo dobiva promocija gradiva in storitev: letno knjižnica pripravi okrog 350 dogodkov – delavnic, predavanj, pravljičnih ur, uvajanj v knjižnico in drugih usposabljanj, sejmov rabljenih knjig, literarnih večerov… Leta 2009 je knjižnica ob svoji 75-letnici za uspešno delo prejela visoko priznanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Čopovo diplomo.

Pripravil: Lado Planko

 
Izdelava spletnih strani: AV studio