Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2011November 2011


November 2011

Badalič, Vasja: Rdeča mašinerija: utrip Chavezove revolucije

Avtor je bralcem Mladine in osrednjih dnevnih časopisov znan kot raziskovalni novinar in pisec reportaž z vojnimi in družbenopolitčnimi temami iz Latinske Amerike, Bližnjega vzhoda in srednje Azije. Manjši del javnosti ga pozna kot doktorja filozofije, ki se v Foucaultovskem duhu ukvarja s filozofsko analizo proizvodne dejavnosti globalnega kapitalizma. Opravil je izvrstno terensko raziskavo o delovanju izvozno-predelovalnih con, ki je lani  izšla v knjigi z naslovom  Za 100 evrov na mesec. V Rdeči mašineriji, ki je letos izšla pri Študentski založbi, pa je analiziral družbene procese, ki so zaznamovali sodobno Venezuelo in razloge, ki so pripeljali do Chavezovega prihoda na oblast. Analizira revolucionarne reforme Chavezove vlade kaže zlasti socialni program izboljšanja standarda najrevnejših venezuelskih slojev. Pri tem predstavi protislovja, ki razkrajajo sodobno Venezuelo in jo delijo na nastajajočo pravično družbo, ki pa je na drugi strani avtoritarno urejena.

 


Nežmah, Bernard: Kletvice in psovke

Mladinin kolumnist in predavatelj na Filozofski fakulteti je kletvice in psovke obravnaval kot večen in splošen del človeške govorice. Fenomena preklinjanja se je lotil s sociološkega in lingvističnega vidika, predstavil pa je razmerja med govorečimi, ki izhajajo iz uporabe posameznih tipov kletvic. Medtem ko besede pozdrava in slovesa sprožijo in končajo človeško govorno komunikacijo, jo kletvice prekinjajo, pri čemer zaznamujejo neko travmatično situacijo, v kateri se je znašel govorec. Avtor med drugim ugotavlja, da danes moč kletvic ugaša, saj s prevladovanjem komunikacije v virtualni resničnosti izgubljajo funkcijo verbalne agresije do neposredno navzočega sogovorca. Delo je nastalo iz doktorske disertacije, avtor ga je za knjižno izdajo predelal tako, da dopušča tudi poljudno branje, opremil pa ga je tudi z indeksom kletvic in psovk.

 

 


Rošker, Jana S.: Li: struktura kot temeljna epistemološka paradigma tradicionalne kitajske filozofije

Kot ugotavljata recenzenta, nova monografija predavateljice tradicionalne in moderne kitajske filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti vzpostavlja novo paradigmo v razumevanju kitajske filozofije. Avtorica namreč na številnih primerih utemelji, da je kitajska filozofija strukturalistična, da je posebnost starokitajskega holizma strukturno videnje kozmosa in vsega obstoječega. Prikaže pa tudi, da je bilo dosedanje razumevanje kitajske filozofije v veliki meri evrocentrično pogojeno. Pomemben je tudi njen prispevek ko gre za terminologijo, kajti knjiga vsebuje številne nove, v indoevropskih jezikih doslej še neznane termine iz kitajske filozofije.

 

 

 

 

 


Ravnikar, Tone: Zgodovina Šoštanja I

Osem desetletij po prvem in doslej edinem zgodovinskem opisu Šoštanja, ki je izšel v knjigi Franca Hribernika z naslovom Mesto Šoštanj, je ta kraj dobil novo in tehtnejšo zgodovinsko študijo. Izšla je ob zelo primernem času, Šoštanj namreč letos praznuje stoletnico podelitve mestnih pravic, njen avtor pa je domačin in profesor zgodovine na mariborski Filozofski fakulteti. Knjiga, ki jo je izdala tamkajšnja krajevna skupnost, obravnava obdobje od paleolitika do izteka srednjega veka ob koncu 15. stoletja, pri tem gre za bele lise v zgodovinopisju, ki se jih doslej ni nihče lotil. Avtor je med drugim prepričljivo zavrnil stereotipe o mračnem srednjem veku, kajti to obdobje, ki je v knjigi najbolj obsežno obdelano, je bilo čas rojstva današnjega sveta, krajev, trgov in mest, v katerih še danes živimo. Čeprav je v ospredju zgodovina Šoštanja, sama tema ni dopuščala omejitve v tako ozek okvir. Lokalno mejo je bilo potrebno prestopiti že zaradi pestrosti rodbinskih vezi tukajšnjih plemičev, pri čemer je avtorja vodila pot tudi prek meja današnje Slovenije. Po napovedih avtorja bo celotna zgodovina Šoštanja izšla v treh delih. Količina pregledanega in tudi neraziskanega gradiva narekuje namreč izid še drugega in tretjega dela o novoveški zgodovini Šoštanja.

 


King, Stephen: Deklica, ki je oboževala Toma Gordona

Trish McFarland je devetletna deklica, ki prestaja travme boleče ločitve med starši. Te so zaznamovane še z neskončnimi prepiri med mamo in bratom. Na usodni dan se okrnjena družina odpravi na pohod v gozd in Trish se v določenem trenutku odcepi od poti. To stori nekoliko uporniško, ker želeli pritegniti pozornost, saj se v neprestanih prepirih počuti neopaženo. Teh nekaj minut, je dovolj, da se izgubi v gozdu, ki je neusmiljeno stvaren in postreže z neumornim mrčesom, z osami in s trnjem. Skozi dneve, polne naporne hoje, in noči, polne strahu Trish zdrži pri zavesti, njen walkman, ki ji nudi vez s svetom, v katerem so ljudje in vroče hrenovke, predvsem pa s svetom, v katerem sta bejzbol in njen najljubši igralec Tom Gordon, na katerega se obrača v trenutkih najhujše stiske in blodenj.

Gozd skriva tudi sovražnika. Neznanega in prav zato še bolj grozljivega. Ves čas jo spremlja in opazuje, vendar se ne pokaže. Pušča le svoje sledove, globoke ureznine velikanskih krempljev visoko na drevesih in živali z odtrganimi glavami. In Trish ve, da je živa le še zato, ker on tako hoče, ker jo varuje zase, ker jo na koncu želi pokončati sam.

Deklica, ki je oboževala Toma Gordona, je 12. Kingov roman, preveden v slovenščino. Napisal ga je leta 1999.

 


Auster, Paul: Orakeljska noč

Sydney Orr, pisatelj, okreva po nesreči, ki je bila zanj skoraj usodna. Med vsakodnevnim sprehodom v domačem Brooklynu ga neko jutro pot zanese mimo nenavadne papirnice, v kateri kupi modro portugalsko beležko. Na prvi pogled nedolžen nakup korenito poseže v pisateljevo življenje. Orr, uročen s skrivnostno močjo beležnice, začne na podlagi prijateljeve iztočnice pisati nov roman. V trenutku, ko jo odpre, začnejo zgodbe kar vreti iz njega. Zgodbe pa se začnejo prepletati z resničnostjo, junaki v življenju in zgodbah umirajo v skrivnostnih okoliščinah ali pa se zapletajo v brezizhodne situacije. Vezivo med vsemi pripovednimi nitmi je neoprijemljiv, a ves čas prisoten občutek melanholije, Orrov strah - da bo izgubil ženino ljubezen, da je že izgubil svoj pisateljski dar.

Paul Auster je eden izvirnejših ameriških pisateljev, ki v svojih delih raziskuje svoje priljubljene teme, kot so pisateljevanje, ustvarjalnost in moč naključja, ki lahko v trenutku povsem spremeni življenje posameznika. V nekem intervjuju je povedal, da je Orakeljsko noč napisal ″kot v transu″. Zaslovel je s postmodernistično trilogijo o New Yorku, napisal pa je tudi scenarije za kultne filme Dim, Moder v obraz, Lulu na mostu …

 


Desai, Kiran: Dediščina izgube

Saj je hči indijskih, v Rusiji živečih staršev. Oče goji velike obete, da bo prvi Indijec v vesolju, a žal oba z ženo umreta v nesreči in osirotela, saj se mora preseliti k edinemu živečemu sorodniku, dedku Jemubhaiju Popatlal Patelu, upokojenemu sodniku, izobraženemu v Cambridgeu. Stari sodnik, ki skupaj s svojim kuharjem živi v majhni vasici Kalimpong ob vznožju Himalaje se je prav tako postaral z goro neuresničenih sanj, kar se nenehno odraža v njegovem z leti že precej izbrušenem ljudomrznem karakterju. Tako je bila vnukinja, ki je ni sovražil, najverjetneje edini čudež, ki mu ga je namenila usoda. Poleg samotarskega življenja nekoč mirno gorsko področje ogrožajo nemiri zaradi množenja nepalskih borcev za svobodo. Prebivalci malega posestva se tako vsak dan resneje soočajo s propadom kolonializma in ob tem tudi izgubo lastnega dostojanstva.

Vzporedno spremljamo še zgodbo v New Yorku živečega Biduja, sina sodnikovega kuharja, ki simbolizira številne zgodbe ilegalnih priseljencev, polno hrepenenja po boljšem življenju. Borba za vizo, skrivanje pred oblastmi, bivanje v človeka nevrednih razmerah je srhljiva realnost množice prebivalcev pozabljenega tretjega sveta.

Kiran Desai, mlada indijska pisateljica, izhaja iz znane pisateljske družine, je za pričujoče delo, ki mu je bil izredno naklonjen tudi sam Salman Rushdie,  leta 2006 prejela prestižno Bookerjevo nagrado.

 


Gelasimov, Andrej: Leto prevar

Leto prevar je mladinski roman, ki pripoveduje o enem letu v življenju najstnika Sergeja in ima štiri dele: Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.

Sergejev oče je novopečeni ruski bogataš, ki najame mladega fičfiriča Mišo, da bi njegovega sina odtrgal od računalnika in ga, kot povzame Miša, "naučil piti, tepsti se, kurbati se, skratka, da bi iz njega naredil človeka". Sprva poslovni odnos med mladeničema kmalu postane veliko bolj pristen, čeprav prihajata iz povsem različnih svetov, v zgodbo pa vstopi tudi dekle Marina, okoli katere se splete neizogiben ljubezenski trikotnik.

Na videz dokaj običajna zgodba je posebna že zaradi konteksta, v katerem se dogaja. Postavljena je namreč v Rusijo konec devetdesetih let, v čas gospodarskega razkroja in astronomske inflacije. Mišo je značilen predstavnik večine Rusov, ki ga je revščina prignala že skoraj na rob obupa in je pripravljen sprejeti praktično kakršnokoli delo. Sergej pa je otrok novega denarja, sin enega od novopečenih bogatašev, ki jim je uspelo, da so si v postkomunistični Rusiji nagrabili nepredstavljivo bogastvo. Prijateljstvo z Mišo zanj pomeni pobeg od očeta, ki nadzira vsak njegov korak, in možnost, da spozna življenje, kot ga živi večina Rusov.
Oba junaka pa se kmalu in pravzaprav nehote znajdeta v nizu težav, ki jih poskušata rešiti vsak na svoj način, a s tem povzročata le nove. Ko se v zgodbo vpletejo tudi zloglasni ruski mafijci se zdi, da sta zabredla pregloboko.

 


 
Izdelava spletnih strani: AV studio