Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2012April 2012


April 2012

Kosovel, Srečko: Moj sončni dan

V knjigi je izbran le delček otroških pesmi Srečka Kosovela. Pesnik ni napisal veliko pesmic za otroke, so pa nekatere od njih pravi biseri otroške poezije. Pesmi nas očarajo, ker so otrokom in nam všečne zaradi njihove lirike.

Ko boste prebrali knjigo, boste imeli veliko gradiva za pogovor med bralci  - mladimi in manj mladimi. Starši, učitelji, vzgojitelji in mentorji branja boste dobili mnogo predlogov in izvirne napotke za otroške ustvarjalne delavnice. Knjigo pa za nameček še krasijo risbice, ki so jih prispevali učenci Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine.

V jesenski tihi čas prileti brinovka na kras. (Srečko Kosovel)

 

 

 

 


German, Rich: Živeti zakon privlačnosti

Pred nami je še ena knjiga o duhovnosti, ki vam lahko spremeni življenje. V knjigi so zbrane najrazličnejše izpovedi ljudi in njihove zgodbe. Mnogo o zakonu privlačnosti ste že izvedeli v knjigah SKRIVNOST, MOČ IN SKRIVNOST ZA MLADE.

V tem nadaljevanju boste našli primere iz resničnega življenja. Za dober življenjski slog vam bodo v pomoč : praktične informacije, vsakdanja dejanja ljudi, ki so bili že na robu življenja. Zakon privlačnosti vam lahko spremeni življenje, če želite izkoristiti zgodbe, ki so v knjigi napisane navdihujoče, globoko  in praktično. Uporabite jih v vsakdanjem življenju.

Ko boste prebrali ta priročnik za duhovno rast, lahko vaše življenje postane polno ljubezni, radosti, hvaležnosti, čudovitih odnosov, sreče predvsem pa zdravja.

Vse, kar lahko sanjaš, tudi zmoreš. (Walt Disney)      

 


Jones, Caroline: Vsak dan fatalka

Knjigo boste z veseljem prebrale vse žene, partnerke, mame, ženske, ki hitite skozi vse obveznosti tega sveta. To je vodnik, ki nam lahko ublaži vso naglico, stres, materinske zagate s katerimi se srečujete vsak dan. Branje vas bo vodilo po poglavjih, vsako poglavje vas lahko spremeni, odvisno je od vas. Ob prebiranju si boste lahko začele graditi generalko v ljubezenskem življenju, morda se boste pričele zjutraj mirno zbujati, negovati resnična prijateljstva, vse obveznosti sodobne ženske boste pričele gledati z drugega zornega kota.

Ne precenjeni nasveti, ki jih boste zasledile v knjigi vam bodo pomagali, da boste našle notranji mir. Le tako boste postale nežne in uspešne ljubimke, matere, žene, gospodinje prijateljice, na leta pa boste lahko pozabile. Tudi po štiridesetih si lahko privoščite veliko dozo blišča in zapeljivosti.

Naj vam uspe!

 


Alexander, Tasha: V imenu prevare

V romantični zgodovinski kriminalki je glavna junakinja mlada Emily. Zgodba se dogaja v 19. stoletju. Emily se poroči s Philipsom, in postane vdova že čez šest mesecev. Ostala je v Londonu in žalovala.  Da svojega pokojnega moža ni poznala prav dobro, ji je nepričakovano sporočil možev prijatelj Colin Hansgves. Ko se pojavijo dnevniki pokojnega moža, se Lady Emily odloči, da bo prišla resnici do dna. Odkrivati začne neverjetne stvari, med ostalimi tudi,  da smrt na safariju ni bila nesreča. Spozna, da je bil intelektualec, strokovnjak za grško literaturo in bil vpleten v nelegalne posle v kraje antičnih umetnin. Njena želja, da bi našla pravo resnico, jo odpelje v številne Britanske muzeje, kjer spozna neprijetna dejstva o svojem možu.

Zgodba mlade vdove vas bo prav gotovo pritegnila, zaradi presenetljivih  spletk, ljubezni in resničnih dogodkov, ki so se dogajali v Viktorijanski visoki družbi.

 


Skloot, Rebecca: Nesmrtno življenje Henriette Lacks

Več kot samo leposlovno delo, nam pripoveduje zgodbo o Henriette Lacks. Henrietta je bila revna  temnopolta Američanka  mati petih otrok . Obolela je za rakom, pri pregledu leta 1951 so ji odvzeli njene celice in jih hranili v laboratoriju, kar doslej ni uspelo še nikomur. Kmalu je umrla, njene celice HeLa so živele naprej, ne da bi kdo od njenih svojcev to vedel.

S HeLa celicami so v farmacevtski industriji zaslužili celo bogastvo. Njene celice so spočele medicinsko revolucijo. Desetletja kasneje so njeni otroci izvedeli za neetično početje zdravnikov, kar je njihova življenja zaznamovalo za vedno. Takrat se je tudi za človeštvo začel pohod kloniranja, saj Henrietta ni nikoli zares umrla.

Nobenega človeka ne smemo gledati kot abstrakcijo. Namesto tega moramo v vsakem človeku videti veselje z njemu lastnimi skrivnostmi, z lastnimi dragocenostmi, z lastnimi viri tesnobe in določeno mero zmagoslavja. (Elie Wiesel)                            

Nacistični zdravniki in Nurnberški kodeks.

 


Stewart, Mary: Trnovka

Gilly po smrti svojih staršev ostane čisto sama in brez strehe nad glavo. Kmalu za tem dobi od odvetnikov pismo mamine sestrične Geillis, ki se ji zdi kot božji dar. V pismu ji sporočajo, da je sestrična nepričakovano umrla za pljučnico in da ji, kot njeni edini dedinji, zapušča hišo v Wiltshireu. S sestrično sta se videli samo dvakrat ali trikrat v življenju. Se je pa v njenem življenju pojavila vedno, kadar jo je Gilly najbolj potrebovala, takrat ko je bila osamljena, nesrečna. Kmalu Gilly izve, da se Trnovke drži sloves čarovniške hiše, sestrična Geillis pa je bila znana kot dobra vražarica, čarovnica, zeliščarica. V okolici Trnovke je gojila zelišča in iz njih izdelovala napitke, mazila in drugo. Vse to je uporabljala za zdravljenje in pomoč živalim, otrokom in nasploh ljudem, ki so se radi zatekali k njej po pomoč in so jo imeli radi. Hiši, v katero se z veseljem vseli, je ime Trnovka. Gilly se zdi Trnovka zelo lepa in precej zapuščena, obdaja oziroma zapira in ščiti pa jo živa meja z rjastim trnjem. Uživa pri urejanju hiše, gospodinjenju, v naravi in sprehodih. Domačini vidijo Gilly kot naslednico sestrične v vseh pogledih. Kmalu najde še svojo sorodno dušo, zaljubi se v Christophera Johna. To je preprosta ljubezenska zgodba, v kateri prav nič ni prepuščeno naklučju.


Nöstlinger, Christine: Bavbrdav

Janži je zelo bojazljiv fant. Jezi in žalosti ga, ker se njegova mlajša sestrica Mica nikogar in ničesar ne boji, povrhu vsega pa ga pogosto zmerja s strahopetnim zajcem. Janži se odloči, da ji bo tokrat on pokazal, kako je hudo, če se res bojiš. Začel je izdelovati grozljivo srhljivega duha, ki bo sestrici nagnal strah v kosti. Pri lepljenju volnenih koščkov, ki bi naj bili lasje duha, se je hudo razjezil trikrat zatulil: »Prdobavpukbrdav!« In duh je oživel in spregovoril. Tako mora Janži malega bavbrdava skrivati, ga hraniti in nanj paziti, ko je doma. Mali bavbrdav je namreč še dojenček, brez mamice. Vsak dan, ko je dopoldne bavbrdav sam doma, kaj ušpiči. Sestrica Mici duhca kmalu odkrije in sklene pomagati Janžiju in malemu bavbrdavu. Skupaj ustvarita bavbrdavovo mamico, ki zna edina poskrbeti, da bo mali bavbrdav odraščal med sebi enakimi in da bo iz njega še kaj! Na začetku in koncu knjige poiščite še navodilo, kako narediti svojega bavbrdava.


Stepančič, Lucija in Damijan: Kako so videli svet

Pri založbi Miš je izšla zelo poučna leposlovna knjiga. V njej nam avtorja v besedi in sliki skozi kratke in duhovito obarvane zgodbe razkrijeta, kako so svet videli mornarji, trgovci, kartografi, pirati, raziskovalci, vladarji, pustolovci, znanstveniki, politiki, filozofi, pesniki, umetniki in astronavti. V knjigi dobimo odgovore na mnoga vprašanja o Zemlji in vesolju, potovanjih, pomembnih zgodovinskih osebnostih, znanih (slavnih) krajih, pa tudi o izumih in odkritjih, in sicer od začetkov do današnjih časov.

 

 

 


Hill, David: Korak pred plameni

Gary, Danny, Him in Kelsey so ena izmed skupin najstnikov, ki obrezuje in redči mlada drevesa v gozdu. Njihov vodja je Max, ki ima več izkušenj. Vsako drevo pomeni za najstnike korak bliže h končnemu šolskemu izletu na Fidži. Nekega dne njihovo že utečeno delo zmotita dva motorista. Dirkata vzdolž roba neočiščenega grmičevja in praprotja. Preden zbežita iz gozda eden od motoristov nesrečno pade in obleži na tleh, ne more vstati. Njegov motor pa obleži v grmovju in povzroči tlenje ognja. Mladostniki hočejo z lopatami polnimi ognja zatreti ogenj. Pri tem početju se jim pridruži tudi padli motorist, a jim ne uspe. Ogenj se hitro širi, veter pa ga še podpihuje. Iščejo pomoč drugih skupin, ki tudi delajo v gozdu, a nikogar ne najdejo. Umikati se morajo ognju, ki jim je ves čas in vedno bolj za petami. Znajdejo se daleč od mesta, od drugih ljudi in brez mobilnega telefona. Kmalu ugotovijo, da so ujeti v gozdu, prepuščeni samim sebi in svojemu znanju oziroma iznajdljivosti. Vedno bolj jih je strah, kaj bo z njimi, počutijo se nemočne. Vendar do zadnjega drug drugega spodbujajo in si pomagajo v boju za preživetje. Pred nami je še ena napeta najstniška zgodba priljubljenega pisatelja Davida Hilla, ki je izšla v Zbirki Zorenja.


Koritnik, Ana: Mala siva miška

Malo sivo miško prijatelji kličejo Tinka. Živi daleč stran od mesta na koncu velike njive v majhni luknjici. Njena največja želja je, da obišče in si ogleda vas. Slišala je namreč, da imajo ljudje v vasi veliko dobrot, ki jih menda celo v smetnjake mečejo, ker jih imajo preveč. Tako si Tinka nekega jutra oprta svoj modri nahrbtnik, pozabi na Sončeve prijateljske nasvete in jo mahne po potki v vas. Na poti sreča mravljo Špelo, ki jo svari naj pazi nase, saj je v vasi polno mačkov. Ko pride v vas, si za svoj obisk izbere veliko hišo na sredi vasi. Res komaj, za las, uspe pobegniti mačku Smrku. V hiši naleti tudi na ogromen kos zlatorumenega sira z velikimi luknjami, s katerim se dodobra nasiti. Pa ne samo to, s sirom si napolni tudi svoj nahrbtnik in še oba žepa na obleki. Tako se zatopi, da pozabi na nevarnost in zadnji hip pobegne iz hiše. Vso pot teče, da bi bila čimprej doma, na varnem. A njenih težav še ni konec. Vsa upehana naleti na starega mišona, ki ji z zvijačo, da si bo pri njem spočila preden odide domov, izprazni nahrbtnik in oba žepa na oblekici, polna sira. Lačna in zelo žalostna se je odpravila domov. Doma pa so jo Sonce in ostali prijatelji pomagali, da je spoznala, kako varno in lepo je doma in da so stari prijatelji najboljše, kar ima.



Paungger, Johann & Poppe, Thomas: Vse ob pravem času

Včasih so ljudje živeli v sožitju z luninimi menami. Poznali so skrivnosti, po katerih so postali uspešnejši pri vsakodnevnih opravilih. V dobi tehnike smo nanje pozabili ali se celo norčevali iz njih. Ta knjiga nam ponovno odkriva stara znanja naših prednikov.

Za uspeh ni pomembno le to, koliko smo sami usposobljeni in opremljeni, ampak tudi čas, v katerem delujemo. Včasih so ljudje za ta pravila zvedeli z opazovanjem in prenašanjem znanja iz roda v rod. Odkrili so, da je način in uspeh številnih vsakodnevnih opravil precej odvisen od takratnega položaja lune.

Avtor pravi: »Izkoristite vse, kar vam ta knjiga ponuja, za to je potrebna samo potrpežljivost. To bo res lahko temeljni kamen za drugačni svet.«

Ob kateri uri naj gremo k zobozdravniku, da nas bo čimmanj bolelo? Kdaj je idealen čas za telesno aktivnost? Kdaj striči lase, da bodo močni? Kdaj, da hitreje/počasneje zrastejo? Kdaj sejemo? Pa plejemo? Obrezujemo? Kdaj na masažo?  

Odprite knjigo in izvedeli boste vse to in še mnogo več!

 


Lupton, Rosamund: Sestra

Beatrice in Tess sta sestri, ki ju zadnja leta loči Atlantski ocean. Toda kljub fizični oddaljenosti sta si blizu in imata redne telefonske pogovore.

Nekega dne pa sredi mirnega nedeljskega kosila prejme Beatrice razburjen klic, da pogrešajo njeno mlajšo sestro Tess. Nemudoma se odpravi domov v London. Pri iskanju pogrešane Tess se izkaže vsa neuničljiva sestrska ljubezen in popolno zaupanje. Beatrice postopoma odkriva, kaj se je zgodilo z mlajšo sestro in pri tem začudena spoznava, kako slabo jo je v resnici poznala. Ganljiva zgodba nam odkrije mnoge družinske skrivnosti in nas v napetosti pripelje do samega konca, kjer se zgodi še en nepričakovan obrat.

Psihološka kriminalka, ki nas ne pusti hladnih!

 

 

 

 


Christie, Agatha: Velika četverica

V Poirotovem stanovanju se nepričakovano pojavi skrivnostni neznanec. Umazan je, prekrit s prahom in blatom. Ves izčrpan se zgrudi na tla in tik pred smrtjo mu uspe razkriti nekaj podatkov. Ti so vezani na Veliko četverico, skrivnostno skupnost, ki naj bi upravljala s pomembnimi dogajanji na svetu. Poirot se odloči, da bo temu prišel na sled. Počasi odkriva, kdo so ti veliki umi in mojstri, ki sestavljajo Veliko četverico. Pri tem se znajde v veliki nevarnosti. Četverica je namreč zasnovala kriminalno zaroto, ki pretrese celo velikega detektiva. Jim bo kos ali bo to zanj usoden primer?

 

 

 

 

 

 


Mitchell, Alex: The edible balcony

Knjiga za vse, ki bi radi gojili zelenjavo na domačih balkonih ali terasah. Tudi na malih prostorih je pridelek lahko dovolj velik, da zadosti sprotnim potrebam ali vsaj prvim skominam. Poleg tega pa je vrtnarjenje neke vrste meditacija, ki nam v tem hitrem tempu življenja pomaga pri vsakdanjem stresu. Nasveti v knjigi nas bodo spodbudili, da bomo naše balkone ali vsaj del njih uporabili tudi kot zelenjavni vrt.

Paradižnik, fižol, solata, redkvica, feferoni … - pri teh rastlinah se dokaže, da je zelenjava lahko užitna in obenem okrasna.

Na balkonu lahko razvajamo tudi svoje čute. Lovor, timijan, drobnjak, žajbelj, rožmarin, bazilika, sivka … imajo svoj poseben, uživaški vonj. Ko nanje posije sonce, mi pa kakšen majhen listič pomanemo med prsti, razvijejo svoj poln vonj, ki nas omami.

Žametnica, sončnica, kapucinka … - rože, ki jih s pridom uporabimo tudi pri jedi, pri pripravljanju zdravilnih mazil ali pa za nahranit ptičke pozimi. Jagode, borovnice, limone in pomaranče imajo rade sonce. Tam razvijejo svoj poln okus, mi pa se z njimi z veseljem posladkamo. 

Naši balkoni že čakajo na bogat pridelek …

 


Thomas, Valerie & Paul, Korky: Vse najboljše, Winnie!

Čarovnica Winnie je ob obračanju listov na koledarju zagledala datum, obkrožen z rdečo barvo. Petek trinajsti, to je njen rojstni dan!

Zaželela si je vrtne zabave. Vsem prijateljem in sorodnikom je poslala vabila, naredila si je slavnostno obleko, nakuhala mnogo hrane in s čarovnijo spremenila beden vrt v slavnostno prizorišče.

Petek trinajsti je bil lep sončen dan in zabava se je pričela. Winnie je dobila zabavna darila: čarobno preprogo, netopirja v kletki, knjigo posebnih urokov in čarobno trobento. Nato so se s prijatelji igrali s čarobnimi glasbenimi metlami, iskali so skriti zaklad, šli so si skrivalnice. Prav lepo so se imeli, ko so je v trenutku zgodilo, da so vsi izginili. Kam? Kje so? Pridejo nazaj? In kakšen je konec?

 

 

 


Šteinbauer, Zoran: Izgubljeni gozd

Roman, ki je bil v letu 2011 med finalisti natečaja za nagrado modra ptica, razkriva temačno zgodbo Karla. Branje je resnično podobno sprehodu skozi gozd, ki je včasih temen, včasih pa se skozi goste krošnje dreves le prebije žarek sonca. Zgodba je razdeljena na tri dele in spremlja življenje mladega Karla, od otroštva dalje. V vseh obdobjih življenja je iskal uteho in umiritev v sprehodih po gozdu. Po smrti staršev pa meditacije v gozdu zamenja za asketsko življenje v semenišču, kjer pa, pod pretvezo »Janezovega očiščenja« postane žrtev spolne zlorabe starejšega patra. Kljub kasnejši sreči, ki jo najde v objemu ljubljene ženske, ga dogajanje v semenišču močno zaznamuje za celo življenje. Vendar pa ugotovi, da še vedno premore toliko moči in dostojanstva, da v prežemajoči bolečini postaranemu patru odpusti in ponovno najde žarek upanja za prihodnost.

 


Pirzad, Zuya: Trpek okus kakijev

Delo Trpek okus kakijev je leta 2009 prejelo prestižno nagrado Courrier international du meilleur livre étranger, prevod pa smo posredno iz francoščine dočakali pri nas lansko leto. Avtorica, sicer iransko-armenskega rodu, bralca popelje skozi preplet petih perzijskih kratkih zgodb, ki nas ponesejo v oddaljeni mistični svet, kjer veljajo posebna pravila in je življenje zastrto za tančicami skrivnosti. S pronicljivim občutkom avtorica razkriva življenja različnih ljudi, njihovo doživljanje ljubezni, občutenja, strahove in dvome.

 

 

 

 

 

 


Pogačar Kadič, Mina: Ta rak ni bil le moj

Avtobiografska pripoved ženske, ki so ji pri triintridesetih letih postavili diagnozo: rak. Bolezen je sprejela kot dejstvo, da mora nekatere stvari v življenju spremeniti; zdravljenja se je lotila s pozitivnim pogledom in vero v dobro. Tankočutna izpoved, ne samo o sami bolezni, temveč o vsem, kar bolezen prinaša, slabega in dobrega. Knjiga je prežeta z najglobljimi občutki, razmišljanji, prizadetostjo in bolečino, ki spremlja bolezen. Na preizkušnji je bil tudi avtoričin zakon, saj bi mož skorajda klonil pod bremenom bolezni. Vendar pa hkrati občutimo Minin optimizem in željo po drugačnem, polnem življenju, v katerem ni prostora za zavist, žalost, zaskrbljenost in strahove.

 

 

 

 


Theobald, Joseph: Mirko se razjezi

Prikupna pravljica o ovnu Mirku, ki si nekega jesenskega dne zaželi pohrustati sočno rdeče jabolko, ki visi na jablani v vrtu, kjer se pase. Na drevesu je veliko jabolk, vendar si Mirko želi točno eno jabolko in trmasto vztraja pod drevesom. Vendar pa jabolko ne pade z drevesa in Mirko med čakanjem zaspi. Ko se zbudi, pa jabolka ni več, ker ga je med tem časom pojedla njegova prijateljica Metka. Med jeznim razgrajanjem pade v prepad, iz katerega se ne more rešiti in med čakanjem pozabi, zakaj se je sploh razjezil …

 

 

 

 

 

 


Chapman, Jane: Resnično dobri prijatelji

Medtem ko miška sedi ob rečnem bregu in čaka na svoje prijatelje, se dogaja cel kup stvari. Od šviganja kačjih pastirjev in oblakov, do šelestenja listja in žuborenja reke. Mimo pridejo želvak, zajec in žaba in se med čakanjem na miškine prijatelje imenitno zabavajo. Medtem se začne temniti in ko se miška končno odpravi proti domu, spozna, da je med čakanjem dejansko že spoznala dobre prijatelje.

 

 

 

 

 

 

 


 
Izdelava spletnih strani: AV studio