Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2012Junij 2012


Junij 2012

Champman, Gary & Thomas, Jennifer: Pet jezikov odpuščanja

Odpuščanje in opravičilo sta besedi, ki smo jih v današnji sodobni družbi že skoraj pozabili. Ni moderno, je staromodno, če se opravičiš, se osramotiš … Takšna in podobna miselnost danes prevladuje. Ne zavedamo se pa, da ravno zaradi pomanjkanja samokritičnosti in opravičila danes trpijo odnosi in ljudje okoli nas. Vsekakor je laže pokazati aroganco in ne priznati svoje napake, kot pa se je najprej zavedati (že tu imamo težave), kaj šele priznati in se opravičiti.

Avtor mnogim že poznane knjige Pet jezikov ljubezni Gary Champan nas skupaj s zakonsko svetovalko Jennifer Thomas uči izraziti opravičilo v jeziku, ki ga naši bližnji razumejo najbolje. Govori o izražanju obžalovanja, sprejemanju odgovornosti, o popravilu škode, kesanju in na koncu še o prošnjah za odpuščanje. Vsekakor so to teme, ki bi se jim najraje izognili, a če želimo graditi v našem okolju in družinah trdne in iskrene odnose, potem se bomo morali soočiti z njimi. In to čim prej, dokler še ni prepozno!

 


Tamaro, Susanna: Čarobni krog

Susanna Tamaro je priljubljena italijanska pisateljica (mogoče ste že brali njeno delo Pojdi, kamor te vodi srce), ki vedno znova v svojih delih trka na naše srce in vest.

Čarobni krog je pripoved – pravljica o fantku Riku, ki je namenjena tako otrokom, kot tudi starejšim bralcem. Govori o dobrem in zlim, premagovanju ovir in zmago nad hudobnim, kot vsaka pravljica. Rik živi v parku Čarobni krog, med prebivalci gozda. Varen je v naročju volkulje, ki jo ima občuti kot mamo in ne pozna ne trpljenja ne obupa. V Čarobnem krogu je ljubezen močnejša od vsega drugega. Iz Kroga pa ga je pregnal človek s svojim pohlepom. V svetu ljudi je spoznal nove prijatelje, ki pa jih je omrežila televizija in časopisi, ki bruhajo vedno nove neumnosti. Človek sploh ne more več misliti s svojo glavo. Okoli nas je narava, ki umira, ki izginja, pa tega ne opazimo. A kot v vsaki pravljici, je tudi tu srečen konec. Svet je okrogel kot kolo. Vse pride in se tudi konča … in dobro je, da je tako.

 


Pavček, Tone: Angeli

Tone Pavček se je sicer res poslovil od nas, a bolj živi med nami, kot je kdajkoli prej. Njegova zadnja pesniška zbirka je eno samo poslavljanje. S svojimi Angeli nam je zapustil toliko drobnih utrinkov Življenja, ki jih je v zadnjih trenutkih izlil na papir, da človeku zastaja dih … Upesnil je angele lepote in angele bolečine, luči in teme, za mame in za otroke, angele prihajanja in odhajanja:

»Pa govoriva še o tem, da bo

ob mojem koncu mi posodil krila,

da poletel bom bogvekam v ne-bo

prebivat mrtvih živa sporočila.«

 

 

 

 


Mennen, Paticia: Zmajček in Trmica

Nekoč je živel majhen zmajček Puhi, ki je z zmajevsko družino živel v zmajevskem brlogu, se igral z zmajevskimi prijatelji in hodil v zmajevski vrtec. Vse je bilo krasno, dokler se ni v njegovo uho naselila Trmica. Prigovarjala mu je, naj bo nemogoč in trmast, kar pa nikakor ni bilo preprosto in prijetno. Puhi se ne more premagati, da bi je ne poslušal, hkrati pa tudi spoznava, da ti ni prav nič zabavno.

Zgodba otrokom in staršem pomaga odkriti, kaj se dogaja, ko otroke – in tudi mame in očete – napade trma.

 

 

 

 

 

 


Lainšček, Feri: Namesto koga roža cveti

Feri Lainšček je avtor,  ki je poskušal prikazati lik Halgata z družbenega roba. Iz zaznamovanega ciganskega roba ga uspe priklicati le otožno igranje na belo violino, ki mu jo je zapustil oče, tik preden ga obtožijo umora in ga zaprejo. Njegova mati Tereza vedno pogosteje izginja po neznanih poteh, dokler s sabo ne pripelje Bumbaša s tremi otroki. Teža dogodkov in skrb za prihodnost vseh okoli sebe pa se vedno bolj nalaga na ramena Halgate.

Zgodba opisuje težko cigansko življenje, ki vodi iz nesreče v nesrečo brez izhoda. Prevladuje tragično razpoloženje junakov, ki so obsojeni na propad, ne glede na to, kako se trudijo biti pošteni in iskreni. Zgodovina je zgodovina in ne da se ji uteči … Dokončno Feri Lainšček pretrga slovensko tradicijo, saj lik Roma ni več prikazan kot poosebljenje zvitosti in malopridnosti, temveč se ukvarja s težkim življenjem ljudi, ki jih zaznamuje okolje, saj jih ne sprejme medse.

 


Derganc, Marko: V gusarjevih krempljih

V knjižni zbirki Pustolovca je izšla nova, že peta, pustolovska zgodba o slavnem raziskovalcu Profesorju Čurilaju in njegovi zvesti prijateljici, velikanski papigi Kiki. Spoznala sta se na arheološki odpravi v mehiški džungli in ostala skupaj, saj ju druži neustavljiva želja po novih, neznanih doživetjih, dogodivščinah in pustolovščinah. Skupaj sta se potepala že po Aljaski, raziskala toplo južno Afriko, plezala sta po strminah Himalaje in skupaj iskala skrivnostnega jetija. Po vsaki pustolovščini pa si v stari profesorjevi hiši z velikim vrtom na koncu mesta dodobra odpočijeta in nabereta novih moči za nadaljnje podvige in potovanja.

Tokrat nas čaka čisto prava, vesela in vznemirljiva, morska pustolovščina. Profesor bo preizkusil svoje pomorske veščine, ko bo plul s svojo staro ladjico proti Karibom. Kiki pa bo obračunala z duhom strašnega kapitana Barbarosa in se bo imela možnost družiti z gusarji Karibskega morja. Bosta Profesor in Kiki dovolj neustrašna, da bosta premagala strašno neurje in preživela brodolom?

Zgodbe je napisal in ilustriral, slovenski igralec, režiser in humorist, Marko Derganc.

 


Frey, Jana: Velike zelene oči

Glavna junakinja tega mladinskega romana je petnajstletna Lena. Povsem običajna najstnica s čudovitimi zelenimi očmi, ki naredijo vtis na vsakogar.

Nekega dne, ko sta starša službeno odsotna, se zgodi nesreča, ki Leni za vedno spremeni življenje. Z varuško Kati, prijateljico Jano, Frederikom in Leninim bratom se Lena odpelje na krajši izlet. Na poti nazaj jih ujame močan naliv, pokvarijo se brisalci pri avtomobilu. Zaradi slabe vidljivosti se zgodi prometna nesreča, v kateri le Lena utrpi hujše posledice ob trku. Več tednov leži v bolnici v komi. Ko se končno prebudi, izve, da s svojimi lepimi zelenimi očmi, ne bo nikoli več videla, da je oslepela. Sprva se ji sesuje ves svet. A terapevti in psihologi v bolnici ji pomagajo, da nadaljuje svoje mlado življenje, kar se da normalno in ne da bi bila komurkoli v breme. Prijateljica Jana ostane njena dobra prijateljica še naprej, Frederik v katerega se zaljubi pred nesrečo ostane njen zvesti fant. Starši ji pomagajo in jo spodbujajo na njeni poti k samostojnemu novemu življenju.

 


Skrivnosti našega telesa

V tej poučni slikanici dobijo naši najmlajši radovedneži nekaj odgovorov na čisto vsakdanja in običajna vprašanja o človeškem telesu. Naše telo se zdi zelo skrivnostno in zapleteno. Učitelji, vzgojitelji in starši lahko s pomočjo simpatičnih ilustracij, z duhovitimi otroškimi pripombami in učenimi odgovori učiteljev odgovorijo na veliko smešnih in zaresnih otroških »zakajev«.

Razišči ZAKAJ… kakamo … postanemo lačni … imamo jezik … nam rastejo lasje … in še mnogo drugega.

 

 

 

 

 

 


Giordano, Paolo: Samotnost praštevil

Avtor je v knjigi prepletel dve žalostni usodi deklice Alice in dečka Mattia, ki odraščata in iščeta svoj običajen prostor v svetu.

Alica je v ranem otroštvu doživela hudo smučarsko nesrečo, ki je zaznamovala tako fizično kot psihično. Ima za večno okvarjeno nogo, ko postane najstnica trpi za anoreksijo. Mattia pa je pustil svojo duševno zaostalo sestro dvojčico samo v parku, da bi se udeležil svoje prve in edine rojstnodnevne zabave. Kaznuje se z rezanjem. Oba najstnika travme iz otroštva spremljajo vse življenje. Oba sta drugačna, zaznamovana, čustveno obremenjena, osamljena.

V šoli se ne znata in ne zmoreta, zaradi bolečih izkušenj in telesnih brazgotin iz otroštva, vključiti med vrstnike. Družba in vrstniki ju odklanjajo. Ko se Alice in Mattia srečata, se v svoji drugačnosti, osamljenosti, spoprijateljita in med njima se oblikuje posebna vez.

 


Gerritsen, Tess: Dvojnica

Patologinja dr. Maura Isles se pri svojem delu vsak dan srečuje z umrlimi oziroma s trupli. Tokrat pa se pred njenim očmi oziroma pod njenimi rokami znajde truplo ženske, ki ji je na las podobna. Neznanka, ki jo najdejo pred Maurino hišo, ima tudi isti datum rojstva in krvno skupino kot dr. Maura. To srhljivo in neobičajno spoznanje, dejstvo dr. Mauri Isles ne da miru. Skupaj z detektivko Jane se lotita temeljite preiskave. Počasi razkrivata temne skrivnosti Maurine preteklosti in iščeta povezavo s skrivnostno dvojnico.

 

 

 

 

 

 

 


Mihelič, Mira: Ure mojih dni

Spomini slovenske pisateljice Mire Mihelič zajemajo celih sedem desetletij njenega življenja in obenem slovenske zgodovine. Odkrito opisuje svoje življenje, od prvih vtisov naprej. Izgube v otroštvu, šolanje v Švici, študij prava. Mladostna zaljubljenost, kronana s poroko in štirimi otroci. Krute ure med drugo svetovno vojno, sodelovanje z OF, zapori. Med temi težkimi časi sta se z možem odtujila, sledila je ločitev. In potem srečanje z »ljubeznijo svojega odraslega življenja«, Francetom Miheličem. Nov zakon in še en otrok. Bogata druženja s prijatelji in somišljeniki. Liga lepe lenobe je po drugi svetovni vojni združevala podobno misleče pisatelje in pesnike.

Pred nami se zavrti bogata kronika slovenske zgodovine v sredini prejšnjega stoletja. Knjiga, vredna branja!

Julija mineva stoletnica rojstva slovenske pisateljice Mire Mihelič. V ta namen je v naši knjižnici na osrednjem razstavišču postavljena razstava v spomin na pisateljico. Vabljeni na ogled!

 


Cousin, Pierre Jean & Kirste Hartvig: Hrana za zdravje (Novi popolni vodnik)

Prvi del knjige nosi naslov Hrana je zdravilo. Najprej spoznamo super živila (korenje, buče, zelje, borovnice, limone …) ter hrano za pogoste zdravstvene težave. Poglavja Zdravilni recepti ter Dieta v praksi nam približata praktične rešitve za odpravljanje naših zdravstvenih tegob.

V drugem delu knjige Jejmo za imunost, se sprehodimo po našem imunskem sistemu, spoznamo, kako povečati odpornost na popolnoma naraven in telesu prijazen način.

Knjiga nam prinaša več kot 600 jedi in receptov, ki so nam v veliko pomoč pri  premagovanju bolezni in krepitvi našega imunskega sistema.

 

 

 

 

 


Klopčič, Alenka : Organko

Knjiga za ekološko osveščanje naših otrok. Današnji svet je poln odpadkov, ki jih je potrebno reciklirati. V letu 2008 je bilo, samo za primer, v Sloveniji zbranih 922.829 ton komunalnih odpadkov oziroma 453 kg odpadkov na prebivalca.

Organko je zanimiva knjiga o košu za smeti, ki je postavljen na otroškem igrišču za vrtcem. V svoj dom sprejema organske odpadke. To so jabolčni ogrizek, bananin olupek, pomarančna lupina, gnila jagoda ter čajne vrečke. Vsi imajo človeške lastnosti, med njimi se spletajo prijateljske vezi. Pripravljajo se na fermentiranje, da bodo postali koristni odpadki, iz katerih bo nastal najboljši kompost.

 

 

 


Lončar, Sanja: Ščepec rešitve (Zamolčane zdravilne moči začimb)

Začimbe imajo veliko moč. Mnogo težav lahko omilimo ali pa celo ozdravimo s ščepcem zdravilnih zelišč. Nekatere imamo že v hiši, na vrtu ali travniku okoli doma. Le uporabiti jih moramo.

Česen, na primer, znižuje krvni pritisk in holesterol. Spodbuja delovanje želodca, črevesja in žolča. Znižuje krvni sladkor. Pomaga pri bronhitisu in celo pri tuberkulozi.

Cimet pogreje naše telo, poživlja krvni obtok. Pomaga pri boleči menstruaciji. Spodbuja prebavo. Pomaga pri nadležni kandidi. Olje skorje cejlonskega cimeta ima močno antibakterijsko delovanje. Pomaga proti revmi, artritisu ter depresiji. Velja za afrodizijak.

Uporabljate poper? Že v starih časih so ga prepoznali kot konzervans. Poper deluje vroče, povišuje vročino. Spodbuja prebavo, delovanje ledvic in mehurja. Podpira delovanje jeter.

V knjigi izvemo še za postopke shranjevanja začimb, nekaj o antioksidantih, o energijskem delovanju začimb po ajurvedi … Zakladnica nasvetov za bolj zdravo življenje!

 


Drakulić, Slavenka: Hologrami strahu

Roman z avtobiografsko osnovo.

Pripovedovalka zgodbe je mlada ženska, ki doživlja svoje strahove ob zapleteni operaciji presaditve ledvic. Zgodba prehaja iz sedanjosti v preteklost in nazaj ter nam pri tem odkriva osebno zgodovino neke ženske, njene bolezni ter premagovanju le-te. Z njo doživljamo obupne stiske ter drobne radosti, ko so te stiske premagane. Ali vsaj omiljene.

Že navadna žeja je lahko nevarna, voda po eni strani pomeni življenje, po drugi lahko celo smrt.

»Težko prenašam žejo. Voda je moja obsesija. Obseda me kot sovražnik – strastno. Fizično entiteto ima: gibko, bleščeče se, popolnoma prozorno telo. Vidim jo povsod okoli sebe, kako opreza za menoj: iz pipe, v kapljicah prhe, v loncu za juho, v vinu, v mleku, v morju. Treba je biti previden, nenehno previden. Voda je majhna smrt. Nema, zapeljiva gibkost. Kozarec je treba naliti samo do polovice, nikakor ne do roba. Vsega, kar je tekoče, se je potrebno lotiti zvito. Nikoli zamišljeno. Nikoli odsotno. Ne zvrniti. Ne hitro piti. Zavedati se nevarnosti in nadzorovati jo, ne se prepuščati preprostemu užitku, da se žejen napiješ vode.«

 


 
Izdelava spletnih strani: AV studio