Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2013Marec 2013


Marec 2013

Saint-Exupéry, Antoine de: Mali princ

Drobna, »večna« knjižica, polna modrosti. Uči nas umevanja ljubezni, če se ji le (pre)pustimo. Pisateljev prvotni namen je bila otroška knjiga, ki pa je prerasla v mnogo več. Zanimivo je tudi, da so ilustracije enakovreden del knjige, saj so nastale izključno kot pisateljevo delo. Mali princ simbolizira nedolžnost, ljubezen, prijateljstvo in upanje.

Mali princ je stopil k vrtnicam.

 "Čisto nič niste podobne moji vrtnici, ve niste še čisto nič," jim je dejal. "Nihče vas ni udomačil in ve niste nikogar udomačile. Take ste, kot je bila moja lisica. Bila je samo lisica med tisoči drugih lisic. Toda odkar sva se spoprijateljila, je ni na vsem svetu take, kot je ona."

In vrtnice so bile v veliki zadregi.

"Lepe ste, ampak prazne," je nadaljeval. "Zaradi vas nihče ne bi šel v smrt. Seveda, navaden popotnik bi mislil, da ni razlike med vami in mojo vrtnico. Toda imenitnejša je, kot ve vse skupaj, zakaj ona je tista, ki sem jo zalival, ona je tista, ki sem jo pokrival, ona, ki sem jo varoval pred vetrom. Zakaj ona je tista, zaradi katere sem uničil gosenice (razen dveh ali treh, da bi se iz njih razvili metulji). Zato, ker je ona tista, ki sem jo učil pritoževati se ali se bahati, včasih pa tudi molčati. Dragocena je zato, ker je moja."

 


Emoto, Masaru: Sporočilo vode

Masaru Emoto je naredil na ogromno fotografij vode iz celega sveta. Nato je idejo še nadgradil; vodo je izpostavil klasični in moderni glasbi ter jo nato fotografiral. Pri svojih poskusih je uporabljal destilirano vodo, ki tvori enostavne, jasne kristalne strukture. Vodni kristali so na poskuse izpostavljanja glasbi reagirali različno. Ko je bila voda izpostavljena klasiki, na primer Beethovnovi Pastoralni simfoniji, so nastali čudoviti kristali. Ob poslušanju heavy metala pa je bila slika popolnoma drugačna. Voda je izpostavil tudi pisanim in govorjenim besedam. Vodo je porazdelili v dve epruveti, na eno je napisal »hvala«, na drugo pa »ti, norec«. Epruveti je čez noč pustili stati, nato pa vodo zamrznil in fotografiral izoblikovane kristale. Vodi sta se povsem razlikovali: prva je izoblikovala zelo lepe kristale, druga je bila skoraj črna. Emoto je tako ugotovil, da voda shranjuje tudi naše misli in čustva.

Slovenski izdaji Emotove knjige so dodani tudi ekskluzivni posnetki slovenskih voda, in sicer iz Ljubljane, Maribora in slapa Savice, ki so bile izpostavljene Zdravljici in pesmi Krst pri Savici, ter nato poslane na preučevanje na Japonsko.

 

 


Stajnko, Andreja: Prav zabaven dan

Slikanica izpod rok dveh slovenskih avtoric: pisateljice Andreje Stajnko ter ilustratorke Maje Lubi. Ustvarili sta simpatično, toplo in zabavno slikanico, ki bo razveselila otroke in njihove starše.

Bila je nedelja. In jutro. Mali Medo se je dolgočasil, zato ga je mama medvedka povabila, naj ji pomaga pri peki piškotov. Ker Medu to delo ni dišalo, je odšel malo po gozdu, k prijatelju Volkcu. Med potjo je srečal lisičko Minco, veveričke, bobra, malega Volkca pa ni bilo doma. Le komu se je pridružil, s kom je preživel zabaven dan? Je spletal kitke z lisičko Minco? Se je šel lovit z veveričkami? Je pomagal bobru pri izgradnji jezu?

Zgodbica nam razkrije odgovore na vprašanja, hkrati pa izvemo za še več Medovih dogodivščin. Kako tudi ne, saj je bil vendar zelo zabaven dan!

 

 


Burnett, Frances Hodgson: Skrivni vrt

Desetletna deklica Marija živi osamljeno življenje v Indiji. Po izbruhu kolere izgubi oba starša in pošljejo jo k bogatemu sorodniku v Anglijo. Trmasta, razvajena in radoživa Marija se kmalu privadi novemu okolju. Ker se sorodnik ne zmeni zanjo, je prepuščena sama sebi ter strogi gospodinji, ki pa ji za deklico tudi ni najbolj mar. Marija prične odkrivati svojo novo okolico in pri tem naleti na skrivni vrt, kamor po smrti gospodarice že deset let ni stopila človeška noga. V graščini naleti na oddaljeno sobo, v kateri sameva Colin, gospodarjev sin. Zanj trdijo, da je na smrt bolan in da ne bo dočakal odrasle dobe.

Marija ga s prijateljem Dickonom (podeželskim dečkom, ki se zna pogovarjati z živalmi) in njunim veseljem do življenja pripravi do tega, da ozdravi. Pri tem jima je v veliko pomoč tudi skrivni vrt in njihovo druženje tamkaj.

Knjiga, ki nas spomni, da obstaja pravo prijateljstvo. Poleg tega pa je tudi velika hvalnica naravi, s katero moramo živeti v sožitju.

»Zdaj, ko sem že kar močan,« ji je malo pred tem dejal Colin, »so moje roke in noge in vse moje telo tako polni čarodejne moči, da jih kratko malo ne morem več držati pri miru. Kar naprej bi nekaj počeli. Ali veš, Marija, da sem se zjutraj, ko sem se zbudil, ob najzgodnejši uri, ko so ptice zunaj prepevale in je sploh ves svet vriskal od veselja – celo drevesa in reči, ki jih ne moremo slišati – počutil, da bi najrajši skočil iz postelje in še sam zavriskal. Zdaj pa pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi res!«

 

 


Primi, Michele: Tragedies and mysteries of rock'n'roll

Ali obstaja prekletstvo rock'n'rolla? Ali »klub 27« res obstaja? Mnogo mladih rokovskih glasbenikov je umrlo ravno v tej starosti. Nekaj njih:

Robert Johnson je eden prvih glasbenikov v zadnjih stotih letih, ki je umrl pri 27 letih. Rodil se je leta 1911 in umrl 1938, vplival je na celo vrsto kitaristov od Erica Claptona do Jimija Hendrixa. Vzrok njegove smrti ni povsem znan, a so jo pripisali zastrupitvi s strihninom, ki je tudi eden od ključnih elementov LSD-ja. Legenda pravi, da je Johnson prodal svojo dušo hudiču, da je dobil talent igranja na kitaro in skladanja pesmi.

Brian Jones: julija 1969 so v bazenu našli mrtvega kitarista in ustanovnega člana Rolling Stonesov. Jonesa, ki je bil velik glasbeni talent, a dokaj muhast človek, se mnogi še danes spominjajo z veliko spoštovanja.

Jimi Hendrix, kitarski rock bog ,se je 18. septembra 1970 zadušil v spanju, ko je velikim količinam vina pridal še uspavalne tablete.

Janis Joplin, pevska kraljica belega bluesa, je umrla 4. oktobra 1970 v Landmark Motor hotelu v Hollywoodu zaradi predoziranja s heroinom v povezavi z morfijem in alkoholom.

Jim Morrison, znan kot Lizard King (kralj kuščarjev), pevec zasedbe The Doors in velik ljubitelj opojnih substanc in alkohola, je naslednji. Umrl je v Parizu 3. julija 1971, našli so ga v banji. Uradni razlog smrti je bila odpoved srca. Zgodba pravi, da naj bi Jim našel zalogo heroina svoje punce Pamele, ga »posnifal«, ker je mislil, da je kokain, nato pa utrpel srčni napad. Pamela je namesto, da bi poklicala policijo ali reševalce, raje malce legla in zaspala. Ironično je, da je tri leta kasneje zaradi heroina umrla tudi sama, stara 27 let.

Kurt Cobain, najbolj znani član zasedbe Nirvana, je s heroinom "zdravil" svoje želodčne težave. Ko je skupina zaslovela in se je srečal s Courtney Love, se je njegova odvisnost še povečala. Na koncu, ko je odigral še zadnji koncert (v Ljubljani), se je odločil, da je dovolj. 5. aprila 1994 je zmešal heroin z valijem in si s puško pognal kroglo v glavo.

Knjiga prinaša še množice zgodb glasbenikov, ki so izgubili življenje po nenaravni poti: Elvis Presley, John Lennon, Bob Marley, Freddie Mercury, Michael Jackson, Amy Winehouse, Whithey Houston …

 

 


Julliand, Anne-Dauphine: Dva koraka po mokri mivki

Pretresljiva izpoved, ki daje na preizkušnjo življenje celotne družine. Že naslov Dva koraka po mokri mivki in naslovna fotografija z deklico, ki hodi oz. stopa nekoliko drugače, dajeta slutiti, o čem bo tekla zgodba. Mati dveletne Thaїs nekega dne na plaži opazi, da deklica pri vsakem koraku stopa po zunanji strani stopala, skratka drugače, kot pri običajni hoji. Nekaj časa se za to ne zmeni, kasneje pa, ko se začnejo pojavljati še nekateri drugi znaki, deklico kljub vsemu pelje na pregled, kjer ugotovijo, da ima malčica hudo gensko bolezen, pri kateri je zelo malo upanja, da preživi. Anne in Loїcu se v trenutku podre svet. Po začetnem šoku se odločita boriti do konca. Anne, ki ponovno pričakuje dojenčka, skuša na vse načine hčerki omogočiti normalno in srečno življenje, kar pa je ob nenehnih obiskih v bolnišnicah izjemno težko. Njena vsakodnevna mantra pa je: ko življenju ne moremo dodati dni, dodajmo življenje dnevom.

 

 


Kuić, Gordana: Vonj po dežju na Balkanu

Na Sarajevo je padal topel dež. Mujezini so se oglašali z okroglih teras, a jih ni bilo videti. Mesto je obstajalo, to so vedeli vsi, a je postalo nevidno. Znašlo se je v tunelu megle, ki se je odpela z okoliških planin in se spustila na minarete ter na naraslo in podivjalo Miljacko. Nad njo so se vili mostovi, šibki in prestrašeni zaradi besnega bobnenja dotlej mirne rečice. Takšen je začetek enega od poglavij preproste zgodbe o usodi judovske družine. Odstira zgodovinski pogled na obdobje po prvi svetovni vojni v Sarajevu in življenje mlade družine, ki se skuša vklopiti v takratno družbeno dogajanje in se na nek način osamosvojiti. Vendar pa morajo pri tem paziti, da njihov način življenja in razmišljanja ne bi uničil kleno bosansko identiteto, tradicijo in običaje.

 


Schmitz,Wolfgang: Hitrejše branje – boljše razumevanje

Avtor je skupaj s partnerji razvil nemško različico svetovno uspešnega sistema urjenja branja. Bistvo le-tega je, ne samo, kako se naučimo brati hitreje, temveč tudi, kako se naučimo besedilo razumeti v celoti. Opozarja tudi, kako pomembna je pravilna tehnika gledanja besedila ter izpostavi tri najpogostejše napake pri branju. To so: subvokalizacija (prikrito sočasno govorjenje/poslušanje), regresija (skakanje nazaj po besedilu) in ozek zorni kot (osredotočanje zgolj na posamezne besede). Poleg številnih napotkov pa so v knjigi tudi vaje za preverjanje naučenega oz. prebranega, s katerimi lahko preverimo, koliko smo dejansko napredovali.

 


Čeh, Barbara: Škratek Nace na poletni večer

Tretja knjiga Barbare Čeh o škratku Nacetu in njegovih dogodivščinah mlade bralce in poslušalce popelje na koruzno polje. Škratek Nace in njegova sestrica Klara namreč razmišljata, kakšno presenečenje bi pripravila mami za rojstni dan. In v zgodbi izvemo, kako iz koruznega zrna nastane moka, kruh, pokovka, olje itn. Vse to je za škratka Naceta novo in zanimivo. In na koncu, ko jima očka pokaže, kako se koruza nabere, zlička in pospravi, pripravijo mami pravo zabavo z nabodalci iz koruznih zrn in tabornim ognjem. In čisto na koncu slikanice nas prijetno preseneti še recept za Koruzne stopinje.

 


Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki

Le kaj bi lahko novega povedali o Pavčkovi mojstrovini, ki je prvič izšla leta 1988 in je doživela številne ponatise? Tudi najnovejša različica seveda govori o fantu, ki se ni maral umivati in je zato odpotoval med zamorce. Juri je v oddaljeni Afriki marsikaj zanimivega doživel, a milu in vodi se le ni mogel izognit. Zato na koncu ugotovi, da je najbolje, če se odpravi nazaj domov. So pa v tej novi izdaji nove tudi ilustracije Damijana Stepančiča, ki da verzom poseben žar. Tej knjigi so se lani pridružile še: Juri Muri drugič v Afriki, Juri Muri po Sloveniji, že letošnjo jesen pa bo luč sveta ugledala zadnja knjiga o tem junaku z naslovom Juri Muri gre po srečo.

 


Frith, Simon / Lee, Marshall: Glasba in avtorska pravica

Znani sociolog glasbe in avtor številnih in referenčnih knjig o rocku je urednik zbornika z naslovom Glasba in avtorska pravica in avtor enega od prispevkov. Večina preostalih avtorjev prihaja iz anglosaksonskega sveta, med njimi je le malo pravnikov, v večini prispevkov so namreč sociologi glasbe, komunikologi, etnomuzikologi in ekonomisti. Obravnave avtorske pravice, kot je eksplicirana v tem zborniku, pri nas nismo navajeni, kajti gre za poskus tematizirati različne družbene vidike avtorskega prava in njegove učinke na glasbeno produkcijo, ustvarjanje in sprejemanje glasbe. Rdečo nit zbornika sta v dveh tezah predstavila urednika zbornika Simon Frith in Lee Marshall. Prva teza je, da je zgodovina glasbe zgodovina izkoriščanja tako skladateljev in glasbenikov kot tudi njihovih pravic. Druga teza pa se glasi, da je avtorska pravica kot pravno načelo politični konstrukt z ekonomskimi vzroki in posledicami. Avtorja spremnega pogovora sta Ičo Vidmar in Jože Vogrinc.

 


Ranke-Heineman, Uta: Evnuhi za nebeško kraljestvo : katoliška cerkev in spolnost od Jezusa do Benedikta XVI.

Avtorica je bila prva ženska profesorica teologije in je zaradi njene javne izjave, da Jezusova mati Marija ni mogla biti hkrati še devica, profesuro izgubila. Kritičnemu odnosu do katoliške cerkve je ostala zvesta tudi v tej knjigi, ki je pri nas po letu 1988 izšla drugič. Od prve izdaje se razlikuje po novem poglavju z naslovom Moje veliko razočaranje, ki ga je posvetila svojemu nekdanjemu študijskemu kolegu na teologiji, papežu Benediktu XVI, ki mu ne prizanaša in odločno obračunava z njegovim ravnanjem na vrhu katoliške cerkve. V knjigi kritično in z veliko ironije predstavi razvoj katoliške morale na področju spolnosti, ki je usodno določala družbeno vlogo žensk in njihovo identiteto v zahodnem svetu. Pojasnjuje izvor družbenega konstrukta ženskosti in toge krščanske spolne vzgoje, pri kateri je seks iztrgan iz ljubezni, pri ženskah pa je ključna njihova reproduktivna funkcija. Zgodovina katoliške morale je v interpretaciji avtorice pripoved o sovraštvu cerkvenih očetov do spolnosti. Pri analizi katoliške morale izhaja še iz predantičnih časov, obravnava odnos antičnih filozofov do spolnosti, v žarišče pa postavi krščanstvo, pri čemer neprizanesljivo osvetljuje nastanek celibata, odnos krščanstva do splava, incesta, homoseksualnosti itd.

 


Boynik, Seygin / Šprah, Andrej: Prekletstvo iskanja resnice : filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića

Osemdesetletnico rojstva Živojina Pavlovića, ki je pustil pomemben pečat v slovenski, srbski in svetovni kinematografiji, so v Slovenski kinoteki počastili z izidom zbornika o tem celovitem avtorju, ki sodi med najvidnejše predstavnike novega jugoslovanskega filma. O njegovi filmski in teoretski ustvarjalnosti zbornik v prvem delu prinaša prispevke domačih in tujih avtorjev, v drugem delu pa so prevodi ključnih filmskih analiz iz njegove še vedno aktualne knjige Peklenski film, čeprav je izšla davnega leta 1969. Prispevki o njegovem praktičnem in teoretičnem filmskem opusu umeščajo njegovo delo v kontekst časa nastanka in v kasnejša obdobja. Pri tem je soglasna ugotovitev o Pavlovićevi presežni aktualnosti, ki se kaže v inspirativnosti njegovih dognanj in prizadevanj pri iskanjih sodobne kinematografije, ko gre za obnovo filmskega verizma, naturalizma in realizma. Pavlović se je v slovensko kinematografijo vpisal s štirimi celovečernimi filmi (Sovražnik, leta 1965, Rdeče klasje, leta 1970, Let mrtve ptice iz leta 1973 in Nasvidenje v naslednji vojni, leta 1980), ki jih je s slovensko pomočjo posnel v Sloveniji.

 


Möderndorfer, Vinko: Nespečnost

Nespečnost, kot posebno vročično stanje, omogoča junakovo neprestano vračanje, asociativno preskakovanje, spominjanje… Nespečnost ni samo stanje duha, je tudi zgodba, dramaturgija in logika, ki omogoča pripoved. Gre za brskanje po junakovi notranjosti, brbotanje misli, iskanje nekakšne notranje resnice, odkrivanje vzrokov in analizo posledic. Glavni junak se v prelomnem trenutku svojega življenja zaplete v strastno ljubezensko razmerje z Nino in eden drugemu na nek način pomagata preživeti.


Gárdonyi, Géza: Božji sužnji

Zgodovinski okvir romana je postavljen v 13. stoletje in spretno oživlja legendo o kraljevi hčeri Margareti, ki še danes skrivnostno buri duhove na slovitem Margaretinem otoku v Budimpešti. V središču pripovedovanja je zgodba o tlačanki Julis, njenem sinu Jancsiju in seveda Margareti, ki jih na silo spravijo v samostan. Med slednjima vzplamti silovita ljubezen, ki pa je seveda prepovedana, saj prihajata iz absolutno različnih družbenih redov. Toda »usta je mogoče prisiliti k molku, srca pa nikoli«.

 

 

 


Albom, Mitch: Modrost starega učitelja

Vsak od nas je že srečal človeka, ki mu je pojasnil delček življenjskih modrosti. Avtor te knjižice je takšno osebo spoznal v profesorju na fakulteti. Srečala sta se spet čez 20 let, ko je profesor bolehal za neozdravljivo boleznijo in mu je preostalo le še nekaj mesecev življenja. V pričakovanju smrti je profesor začel znova predavati, iskreno in prisrčno: o današnjem svetu, o strahu pred staranjem in smrtjo, ljubezni, družini, odpuščanju, o tem, kako življenje živeti čim bolj polno, o stvareh, ki na koncu res štejejo.


Woodall, Clive: Pogumno ptičje srce

Pogumno ptičje srce je domišljijska zgodba o trpljenju zatiranih in njihovem boju za svobodo, v kateri s prispodobami in človeškimi lastnostmi namesto ljudi nastopajo ptice. Glavni junak je drobna taščica Kirrik, ki se pogumno upre dobro organizirani jati kavk, ki brezkompromisno iztrebljajo ptice selivke. Izginili so že vsi kosi in lastovke, druge drobne ptice se tresejo za življenja. Kirrik se navkljub nevarnosti poda v daljno deželo, kjer še obstaja upanje za rešitev.

 

 

 


Rezman, Peter: Pristanek na kukavičje jajce

Opus lokalnega pesnika, pisatelja in dramatika Petra Rezmana je v precejšnji meri prežet z determiniranostjo okolja (knapovsko mesto Velenje), v katerem je odraščal in dela. Tokrat se predstavlja z romanom o nesrečni Dolini, ki jo zaliva voda, s katero se bo potopilo tam zasajeno seme pohlepa. Glavna vloga je namenjena rudarju Kodru, ki si kot član sveta krajevne skupnosti prizadeva za uprizoritev Majcnove drame Prekop, v ozadju pa se izpisuje zgodba o usodi Šaleške doline.

 

 

 


Marinšek, Marjan: Tonček je prišel

Zadnja knjiga lani preminulega velenjskega ustvarjalca, zapisovalca in zbiratelja Marjana Marinška se vrača v pisateljevo otroštvo, v povojni čas, ki je avtorju ostal v dobrem spominu. Avtor v treh delih zapiše skoraj osemdeset zgodb iz šolskega nahrbtnika. V Tončku je veliko avtobiografskega. Zgodbam so dodane še življenjske zgodbe nekaterih učiteljev s Kozjanskega. Knjiga je opremljena z veliko slikovnega materiala iz Marinškove zbirke. Knjigo priporočamo kot nostalgično branje.

 

 

 


Stropnik, Ivo: XXXL – velike ljubezni

Avtorja fascinirajo emocionalne vezi, ki pa niso vezane zgolj na medčloveške odnose, ampak tudi na odnose ljudi do stvari, reči, pojavov in stanj okrog nas – na pojmovanje prometejske ljubezni. V tej perspektivi zaživi pred bralcem svet bogatih (pris)podob, ki o svetu govorijo globinsko, lahko bi dejali strukturno, in na ta način nazorno prikazujejo tako zavedno kot nezavedno, na presečišču katerih se udejanja naša ljubezen do mnogoterih obrazov, teles, duš, vendar težko rečemo, da gre za erotično poezijo, a gre nedvomno za erotiko življenja in sveta, pri Stropniku kajpak estetsko pretehtano med radoživostjo in melanholijo.

 

 

 
Izdelava spletnih strani: AV studio