Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2013julij 2013


Julij 2013

RINK Arh, Nada: Vznemirljive počitnice Belih medvedov

od  -  Odrasli / 821-311.3  -  Pustolovski romani

Mladi taborniki rodu Beli medved stari od deset do dvanajst let skupaj s svojim starešinom Sivim in kuharico Gretko preživljajo svoje štirinajstdnevne počitnice na kraški planoti. Zaradi neznosne vročine jim začne primanjkovati vode in grozi jim, da se bodo morali predčasno vrniti domov. Razposajenih tabornikov, željnih pustolovščin, pa še ne mika domov. Sivega pregovorijo, da se zadnjih pet dni počitnic preselijo v bližnji obmorski kraj. Tam, ob morju, se vedno kaj dogaja, pa še ohladili se bodo dobro. Tabornike je tudi pritegnila zanimiva novica, da se zadnje čase veliko piše in govori, da so se v tem priljubljenem obmorskem kraju pojavile jate morskih psov. To morajo videti, doživeti, raziskati. Fantje se res sprostijo in uživajo ob morju. Morskih psov sicer ne vidijo, a na nočnem kopanju opazijo na bližnjem otočku s svetilnikom nekaj nenavadnega, velikega, strašnega…Robert in Roki, fanta, ki jima starešina najbolj zaupa, tako zelo zanima, kaj se dogaja na skrivnostnem otoku, da se ga odpravita temeljito raziskat. Na otoku se vse dogaja z bliskovito naglico in kot v kakšnem znanstvenofantastičnem filmu. Seveda fantoma nihče, še najmanj pa odrasli, ne verjamejo, da sta srečala miroljubna vesoljska bitja.


MILLER, Alex: Potovanje v kamnito deželo

od  -  Odrasli / 821-311.2  -  Družbeni romani

Ko se Annabelle nekega dne vrne domov, jo čaka prazno in tiho stanovanje in pismo, v katerem ji mož sporoča, da jo zapušča. Zaradi moža se je preselila v  Melbourne in pretrgala stike z domačimi, pozabila na stara poznanstva. Sedaj, ko se ji podira ves svet, se spomni na svojo prijateljico in kolegico z oddelka za zgodovino v Melbournu, Susan. Susane se je vrnila nazaj na deželo, kjer je kot arheologinja raziskovala kulturno dediščino divje avstralske pokrajine. Povabi jo, naj pride k njej in ji pomaga pri njenem delu. Annabelle se pri raziskovanju sprosti in začuti, da se je vrnila domov, da je to njen svet, ki ga pozna iz svoje mladosti in otroštva. Spozna tudi Boa, predstavnika starodavnega plemena Jangga, s katerim potuje in raziskuje to kamnito deželo. Bo ji pripoveduje o dogodkih iz njune mladosti, o njegovi babici, o njunih starih starših, saj sta odraščala na sosednjih farmah, o starih plemenih in legendah. Zaljubita se in se skupaj borita proti tehnološkim posegom v naravo in odkrivata lepe pa tudi boleče skrivnosti njunih prednikov.


MODERNDORFER, Vinko: Rdečehlačka

ml  -  Mladina / C  -  Cicibani

Deklica Gaja je zelo rada poslušala pravljice. Najbolj ji je bila všeč pravljica o Rdeči kapici. Mamica in očka sta ji to pravljico pripovedovala kar naprej, deklica pa tudi ni nič protestirala. Pravljica ji je bila tako všeč, da da si je tudi ona želela biti nekaj posebnega. In tako se je Gaja nekega dne odločila, da bo odslej Rdečehlačka in da hoče rdeče hlačke. Od takrat ni mogla več živeti brez svojih rdečih hlačk, ki so bile tako krasne, mehke in ravno prav velike. Rdečih hlačk sploh ni več hotela sleči, čeprav je imela v omari še veliko drugih hlačk. Pa tudi klicati je niso smeli več drugače kot Rdečehlačka. Bila je zelo vesela deklica. Ko je Rdečehlačka oblekla rdeče hlačke, je razumela, kaj ji pripoveduje kužka Besi, kaj govorijo vrtnice na vrtu in celo kamni, oblaki ter drevesa ji imajo veliko za povedati. Ko obleče rdeče hlačke se ji dogajajo res lepe in pravljične reči.


MENNEN, Patricia: Zmajček in Trmica

ml  -  Mladina / C-Sz  -  Cicibani - slikanice zaboji

K zelenemu zmajčku Puhiju z rdečimi pikami po hrbtu se je neke noči prikradla kosmata žverca Trmica. Naselila se mu je v uho in hotela postati njegova najboljša prijateljica. Začela mu je prišepetavati same čudne reči, same traparije. Puhi je postal jezen, prepirljiv, čemeren, zadirčen… Doma se je prepiral s sestrico, pri nakupovanju z mamico je trmaril, ker mu mamica ni hotela kupiti igračke, v vrtcu ni hotel pospraviti igrač pa še s prijatelji se ni hotel več igrati in se je zaradi tega strašno razjezil. Ves čas je poslušal in ubogal Trmico, čeprav mu je bilo velikokrat hudo, zaradi tega je bil ves nesrečen in bilo mu je tudi zelo dolgčas. Končno pa Puhi opazi, kakšne neumnosti mu prišepetava Trmica. Upre se ji in ji pove, da se bo sam odločil, kaj bo počel in kaj ne. Ne bo je več poslušal in noče biti njen prijatelj. Trmica je tako užaljena šla svojo pot, Puhi pa si je oddahnil, se opravičil svojim prijateljem in jim zaupal, kaj se mu je zgodilo.


ZALOKAR Divjak, Zdenka: Jaz in ti

od  -  Odrasli / 159.9  -  Psihologija
ml  -  Mladina / 159.9  -  Psihologija

Današnji hitri tempo življenja in kriza vplivata na vse plati našega življenja. Avtorica nas opozarja na medosebne odnose, govori o partnerskem, starševskem, družinskem, prijateljskem, službenem, sosedskem ali družbenem odnosu. Medosebni odnosi so pomemben del našega življenja in zadevajo prav vsakega izmed nas. Naša družba pa je na žalost zašla tudi v krizo odnosov. Tega ob reševanju problemov našega vsakdana ne smemo spregledati in tudi ne zanemarjati. Ne smemo se obrniti stran in biti zadovoljni in pomirjeni, da nesreča ni doletela nas. Ljudje se moramo potruditi, da znamo živeti v sožitju, da smo drug drugemu v veselje, pomoč in tolažbo. Ko živimo skupaj, morajo biti naše življenjske naloge najprej usmerjene  v dobro naših medosebnih odnosov, v trdnost družine, šele potem so na vrsti želje in potrebe vsakega posameznika. Zelo pomembno je, poudarja avtorica, da ko odnosi zaidejo v krizo in to seveda vodi tudi v medosebne konflikte, da znamo in zmoremo uravnovesiti svoja čustva (jezo, strah, žalost in razočaranje) in znamo najti moč, voljo in odločnost za reševanje. Ustvariti moramo nov odnos, vse to pa terja spremembe v našem življenju, v načinu življenja, stališčih in prepričanjih, ki smo jim do sedaj sledili ali smo zanje do sedaj verjeli, da so pravilne.  Pa še misel iz knjige: »Za dolgo in srečno življenje je treba imeti ljudi rad in se spoprijeti z vsem, kar nam prinese.«


PRESSFIELD, Steven: Vojna umetnosti

od – Odrasli / 159.9 – psihologija

Kaj je tisto v nas, kar nam prepreči ali želi preprečiti, da bi se lotili stvari, ki je za nas pomembna? Za katero čutimo notranji klic, da jo uresničimo? Napisati knjigo. Dokončati sliko. Se lotiti diete. Izdelati ogrlico. Ustanoviti podjetje. Končno napisati diplomo.
Karkoli od tega nam predstavlja večji izziv, se ob njem pojavi toliko večji odpor. In kar je najbolj pomembno za naš duhovni razvoj, prinaša s sabo tisoč izgovorov, da tega ne uresničimo. Kako prepoznati, razrešiti in premagati notranje ovire ustvarjalnosti? Pot nam pokaže ta knjiga, ki je polna navdihov za vse (bodoče) umetnike, vizionarje, podjetnike. V prvem delu knjige nas avtor seznani z odporom, da ga spoznamo, da vemo, da nismo edini, ki ustvarjalni nemir skušamo pomiriti na primer s pomivanjem posode. Ali sesanjem. Ali pometanjem dvorišča. V drugem delu skupaj iščemo rešitve za boj z odporom. Spoznamo, kako postati profesionalec. In kaj to sploh pomeni.
V končnem, tretjem delu se znajdemo v višji sferi, kjer smo onkraj odpora. In delujemo, kot nam veleva naša notranja nuja. Končno ustvarjamo!


OBLAK, Tatjana: Brez sladkorja, prosim

od – Odrasli / 886.3-32 – slovenske novele

To je svež, sproščen, lahkoten roman v pismih. Glavna junakinja sproščeno komunicira preko pisem s svojim prijateljem. Čeprav je tema ljubezenska, niti malo ni patetična ali solzava. Junakinja je prijetno samoironična, razglablja na primer tudi o smislu bivanja, pa o preteklih in prihodnjih življenjih. Vse skupaj postavljeno v zanimive dogodivščina s potovanj, pa naj bodo iz daljnih dežel ali pa kolesarjenja po domači okolici. Pisma so napisana v slengu mladih, niso zapletena in ravno ta preprostost jezika približa besedila bralcem.
»Kadar piha tako kot danes ljudje moje vrste komaj morejo ostati na tleh.
Maj je; mili maj, zeleni maj. Kam bi s to pomladjo, za nas je je preveč! Ubogi, ki niso minule tedne pomislili kaj podobnega!
Meni se je zdelo, kot bi se na polja cvetočega regrata razlila jaz sama. Vskič, ko je pri svetem Antonu odbilo uro, sem se vprašala, kdo le zmore v tem pudingu veselja in radosti meriti čas in kaj bi bilo šele, če bi bila v resnici radostna in vesela!
Morda ravno zato danes piha ... Da bi me odpihnilo nekam, kjer je doma Zadovoljstvo.«


HARDING, Sally: Crochet step by step

od – Odrasli / 74 – risanje, ustvarjanje

Priročnik, ki nam pomaga pri začetkih kvačkanja, zelo uporaben pa je tudi za vse, ki se želijo naučiti novih vzorcev in dobiti kakšno svežo idejo.
Najprej se poučimo o materialih, ki jih lahko uporabimo za delo. Za to so primerne celo razrezane plastične vreče ali stare majice, ki se nam valjajo po omarah! Nato se poučimo o barvah ter o njihovih kombinacijah. Bomo izbrali tople? Hladne? Pastelne? Kombinacijo črno-bele? Nato so prikazani pripomočki za kvačkanje, sledi pa poglavje o tehnikah. Različni vzorci, prepletanje barv, nizanje perlic, kvačkanje z žico … Ko je izdelek že skoraj gotov, sledi zaključek. Dodajanje gumbov, resic, cofov, oblikovanje rožic …, vsega tega se naučimo v naslednjem poglavju.
Na koncu pa še nekaj idej za oblikovanje izdelkov – baretka, otroški klobuček, šal, plet, brezrokavnik, otroška oblačila, igračke, knjižne kazalke, nakupovalna vrečka, denarnica – ideje za izdelke se kar krešejo!


JONASSON, Jonas: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil

od – Odrasli / 821-311.2 – družbeni romani

Zabaven roman, ki se prične v domu upokojencev. Tam je vse pripravljeno na stoti rojstni dan, ki ga praznuje eden od njihovih varovancev, Allan. Na zabavo naj bi prišel tudi občinski svetnik. In celo krajevni časopis ter seveda vsi starčki iz doma. Poleg njih tudi vse osebje in tudi njihova jeznorita sestra Alice.
In koga ni bilo? Slavljenca, ki je slabo uro pred zabavo splezal skozi okno. In izginil. Odločil se je, da lahko umre tudi kdaj drugič in kje drugje, ne ravno v tem domu upokojencev. Sicer je pozabil na čevlje in klobuk, ampak s sabo je imel še pomembnejšo stvar. Listnico z vsemi privarčevanimi bankovci! Tako oborožen je v copatih odšel v svet, dogodivščinam naproti. Predgovor avtorja zaobjame srž romana : »Nihče ni znal uročiti poslušalcev tako kot dedek, kadar je posedal na pristaniški klopci in s polnimi usti tobaka sklanjal nad svojo palico.
»Ne, ampak … ali je to res, dedek?« smo osuplo spraševali vnuki.
»Če kdo govori samo po resnici, se ga sploh ne splača poslušati,« je odgovarjal dedek.
Ta knjiga je zanj.


RICHARDS, Keith: Življenje

od – Odrasli / 929 – biografije

Realno zapisano življenje rockerja Keitha Richardsa, kitarista skupine Rolling Stones. Knjiga podira mite in splošno znane »resnice«.
Z Mickom Jaggerjem je ustvaril sedaj svetovno znano skupino. Je soavtor pesmi, ki so obkrožile svet. Skupina je doživela prve uspehe, ki so sčasoma prerasli v veliko slavo. Štirideset let je živel življenje rockovske zvezde in doživljal neverjetne stvari. Vedno pa je bil odkrit in brez dlake na jeziku vsakomur povedal, kaj si misli. Za njim je množica zloglasnih aretacij in sojenj. Bil je veliki odvisnik od drog ter pošteno sit svetovne slave.
Vedno je bil velik upornik in vsa leta, ki so za njim, ga niso spremenila. Ostaja takšen kot ta biografija – odkrit, divji, uporniški, izjemno iskren in neustrašen.


BLAKE, Quentin: Kakaduji

ml – Mladina / C - Sz – Cicibani – Slikanice zaboj

Quentin Blake, ki ga slovenski bralci poznamo kot znanega ilustratorja knjig Roalda Dahla, se v svoji novi slikanici loti izziva, kako na prijeten način naučiti otroke šteti.
Profesor Dupont ima deset kakadujev in je nanje zelo ponosen. Vsako jutro je šel v svoj rastlinjak, kjer so bili njegovi kakaduji in vzkliknil; »Pozdravljeni, predragi pernati prijatelji!« Ker so se kakaduji naveličali tega pozdravljanja so se nekega jutra pošalili s profesorjem in so se mu skrili. In zdaj se začenja iskanje kakadujev. Profesor jih išče povsod po hiši, a kakadujev ni nikjer. Le kam so se skrili nagajivci? In tako kakaduji s svojo pretanjeno duhovitostjo in skrivanjem po slikah učijo otroke šteti, zraven pa nas zabavajo.


JEREB, Antonija: Pravljica o nagajivih in igrivih prstih

ml – Mladina / C – Sz – Cicibani – Slikanice zaboj

Pisateljica je v pravljici izzvala svojih pet prstov na levi roki in jih vprašala, kaj bi kdo od njih počel, če bi bil sam, samostojen in bi mu bilo vse dovoljeno. Popeljala jih je v svet domišljije in prstki so si izbrali nova imena in se nam predstavijo.
Primež je najmočnejši prst na levi roki in pravi, da je svoboden. Če noče, ne uboga in takrat gospodarici marsikaj pade na tla, Pokažeš – kazalec vedno pokaže, kaj si njegova lastnica želi in se zelo dobro razume s Primežem. Njegova želja je, da bi poletel z letalom v širne višave. Poprimež je vedno na zlati sredini in poprime le, če je potrebno, drugače pa je lenuh in rad počiva. Poročnik je resen in strog, na porokah je glavni in rad bi se poročil. Najmanjšemu prstu so dali ime prisklednik in vsi mislijo, da jih mora ubogati. Ima največ domišljije, rad se smeji, igra in sanja. Njegova želja je, da bi našel deželo srečnih in veselih ljudi kjerkoli na svetu. In tako so se prsti leve roke podali na pot domišljije in če vas obiščejo, jih pozdravite.


ŠTAMPE ŽMAVC, Bina: Tri pravljice

ml – Mladina / C – Cicibani

Bina Štampe Žmavc je v slovenskem prostoru uveljavljena predvsem kot ustvarjalka pravljic in poezije za otroke ter poezije za odrasle. Ustvarja tudi na dramskem področju saj je napisala več radijskih iger za otroke in priredb svojih proznih besedil za lutkovne predstave. Dobila je več nagrad, leta 2010 večernico, leta 2011 desetnico, leta 2012 pa še častno listo svetovnega združenja za mladinsko književnost (IBBY).
V eni knjigi, Tri pravljice, so združene tri zgodbe, ki so že pred leti izšle posamezno. Prva je klasična avtorska pravljica Ure kralja Mina, ki govori o kralju, ki se je počutil starega. Urarček poskuša kralju razložiti, da ure lahko upočasni, ne pa tudi časa. Kralj spozna svojo zmoto in se sprijazni z minevanjem in minljivostjo.
Druga sodobna pravljica Muc Mehkošapek govori o mucu s čudežno močjo, ki pomaga fantku pisati domače naloge. Govori o težavah, kakršne imamo vsi ( preobremenjenost, hitenje, odtujenost) in nam svetuje, da si vzamemo vsaj za eno muco časa.
Tretja pravljica Bajka o svetlobi pa je fantastična in govori o pisateljici Svetki, ki išče svojo pravljico.
Pravljice Bine Štampe Žmavc niso namenjene samo otrokom, nekatere teme in motivi se dotaknejo predvsem odraslih bralcev.


LE VANN, Kate: Zaljubljena Tesa

ml – Mladina / M – Mladina

Tesa je bila čedna, a zelo sramežljiva in nesamozavestna šestnajstletnica, ki je pogosto izginila v senci svoje popularne in glasne najboljše prijateljice Urše. Z družinskim psom je zelo rada zahajala v lokalni park in ko se je pojavila grožnja, da bo park uničen, se je Tesa prvič v življenju uprla in udeležila demonstracij. Tam je srečala Volka, znanega okoljevarstvenega aktivista. Sčasoma sta ugotovila, da imata veliko skupnega in se globoko zaljubila. Tesa je zaradi Volkove vere vanjo postala vedno bolj samozavestna, kar je spremenilo njen pogled na svet in odnos z Uršo. Ko je njena ljubezen v polnem razcvetu se zgodi nesreča, ki jo Tesa zelo težko preživi. Ob strani ji stojijo starši, sošolci in prijateljica Urša.


PUŠENJAK, Miša: Zelenjavni vrt

od – Odrasli / 635 – Poljedelstvo

Zelenjavni vrt je poljudno – strokoven priročnik, ki je nastal na podlagi znanja in bogatih izkušenj strokovnjakinje Miše Pušenjak, Priročnik je pomemben zaradi tega, ker se nanaša na domače pridelovalno območje in upošteva načela zdravega življenja. Pouči nas, da naj bo naš vrt zdrav in barvit, da lahko uspešno vrtnarimo brez uporabe kemičnih sredstev, kako izbrati primerno zemljišče, o kolobarjenju, izbiri in vzgoji sadik, o boleznih in škodljivcih na vrtu … Zdrava, doma pridelana hrana pa je veliko bolj okusna, vrtnarjenje pa nam je lahko za sprostitev in v veselje.

 
Izdelava spletnih strani: AV studio