Zbirke

KRATEK PREGLED DOMOZNANSKIH ZBIRK DOMOZNANSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE VELENJE

Domoznanske zbirke domoznanskega oddelka Knjižnice Velenje predstavljajo pomemben gradnik raziskovanja lokalne zgodovine, etnologije, kulture in ostalih paberkov iz Šaleškega. V grobem delimo našo zbirko na zbirko v fizični obliki, se pravi na Domoznanske zbirke na knjižnih policah, in na spletne zbirke, ki smo jih poimenovali kar Digitalne zbirke.

DOMOZNANSKE ZBIRKE NA KNJIŽNIH POLICAH

Domoznanci Knjižnice Velenje oživljamo kolektivni spomin Šaleške doline z oblikovanjem domoznanskih zbirk, ki vključujejo vse vrste knjižnega in neknjižnega domoznanskega gradiva. Knjižno gradivo so vse tiskovine: poleg knjig še časopisi, raziskovalne, diplomske in magistrske naloge, doktorske disertacije, zgibanke in zloženke. Neknjižno gradivo vključuje plakate in letake, fotografije, razglednice, filmsko in video gradivo ter glasbene posnetke.

Zbirka prvih beril

V Knjižnici Velenje smo 21. 09. 2018 odprli dolgo pričakovano Zbirko prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška. Gre za posebno knjižnično zbirko, v kateri je 1.522 prvih beril v več kot stotih svetovnih jezikih z vseh celin. Zbirka je zelo dragocena. Prikazuje prve otrokove korake v svet pisne kulture po vsem svetu. Osnova za učenje pisave pa je v vseh razvitih družbah ravno »knjiga«, ki jo pri nas imenujemo Prvo berilo. Zbirka prvih beril je izredno poučna in izjemno atraktivna, saj po eni strani spoznavamo različne kulture, po drugi pa je zelo barvita, knjiga skorajda ni enaka knjigi. Zaradi vseh naštetih lastnosti je izjemna zbirka vredna prikaza širši javnosti.

Več o zbirki prvih beril si lahko preberete TUKAJ.

Faksimilirana zbirka Valvasorjevih grafik v Mestni knjižnici Velenje

Monumentalno faksimilirano izdajo Valvasorjeve likovne zbirke Iconotheca Valvasoriana je Knjižnici Velenje podaril velenjski rojak dr. Matjaž Kmecl. Sestavljana je iz sedemnajstih zvezkov, v katerih je 7.752 grafičnih, listov, akvarelov in risb. Gre za enega največjih slovenskih založniških projektov, ki je edinstven tudi v svetovnem merilu, saj je dosledno izpeljan faksimilni natis z znanstvenokritično obdelavo celotnega gradiva.

Valvasorjeva likovna zbirka je izjemen kulturnozgodovinski spomenik. Nastajala je med letoma 1659 in 1672, ko je Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) veliko potoval po Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji. Kupoval je knjige, rokopise, grafične liste in risbe, zbiral starine, matematične in astronomske naprave in druge predmete. Vse to je hranil na gradu Bogenšperku, kjer je imel tudi grafično delavnico in tiskarno. V tiskarni je leta 1689 natisnil svoje življenjsko delo Slava vojvodine Kranjske in ob tem zašel v resne finančne težave. Prisiljen je bil zapreti grafično delavnico, prodal je svoje zbirke in nazadnje tudi grad Bogenšperk in knjižnico. Knjižnico je najprej ponudil Kranjskim deželnim stanovom, ki pa niso pokazali zanimanja zanjo. Leto dni po izidu Slave jo je odkupil zagrebški škof Aleksandar Mikulić in danes je z 2600 knjigami shranjena v trezorju nadškofijske Biblioteke Metropolitane v Zagrebu.

Zbirka je sestavljena iz grafičnih listov in risb Albrechta Durerja, Lucasa Cranacha, Jacquesa Callota, Martina Schongauerja in mnogih drugih nemških, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih in domačih mojstrov iz druge polovice 15. ter 16. in 17 stoletja. Obsega grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Valvasor razporedil po tehnikah, nacionalni pripadnosti avtorjev in po temah. Celotno zbirko je razvrstil v osemnajst zvezkov, pri čemer je bil po Valvasorjevi smrti četrti zvezek izgubljen, vendar je upoštevan pri številčenju, zato zadnja, sedemnajsta faksimilirana knjiga, nosi številko XVIII. Sestavni deli zbirke so od I. do XII. zvezka razporejeni po tematiki. Pri tem so prvi trije zvezki posvečeni sakralni tematiki), od XIII. do XV. zvezka so avtorji po nacionalni pripadnosti, v XVI. so deloma po tematiki in po tehniki, v XVII. zvezku izključno po tehniki (risbe), podobno tudi v zadnjem XVIII. zvezku, kjer so akvarelirane risbe.

Zbirke je pričela nastajati iz grafične kolekcije slikarja G. Wubitscha (J. Bobiča), ki jo je Valvasor kupil po njegovi smrti. Bobič je svojo zbirko oblikoval na podlagi estetskih meril, delno pa je zbiral tudi primerke, ki jih je uporabljal kot predlogo za slikanje. Tudi Valvasor je nadaljeval po teh kriterijih, dodal pa jim je še zbiranje uporabne grafike (zemljevidi, podobice, igralne karte ipd.), pri čemer ni bila pomembna njihova likovna vrednost.

Faksimilirana izdaja obsega sedemnajst v polusnje vezanih zvezkov z originalnim hrbtnim okrasjem, zaporedno številko in z naslovno stranjo v nemščini, na notranji strani platnic pa je ekslibirs. Grafike so nalepljene na liste, ki so del zvezka, nekaj pa je neposredno v zvezek vezanih grafičnih listov. Spremne študije k posameznim zvezkom so v slovenščini s prevodi v hrvaščino in angleščino. Faksimilni natis te grafične zbirke je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Ostale vrednostne knjige

Knjižnica Velenje poleg faksimilirane zbirke Valvasorjevih grafik vključuje še številne druge vrednostne tiske. Med njimi je za izpostaviti izjemna in prestižna izdaja o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture Stati inu obstati, kopijo Dalmatinove Biblije iz protestantske dobe, izdaje del slovenskih protestantskih piscev, med drugim Trubarja, Bohoriča in ostalih piscev slovenskega protestantizma, nato faksimilirane izdaje Prešernovih del, nemške in slovenske inačice starih Biblij in številne druge vrednostne tiske.

Kajuhova domoznanska zbirka

Knjižnica Velenje poseduje številne dokumente, vezane na življenje in delo Karla Destovnika – Kajuha. Kajuhova domoznanska zbirka vsebuje več podzbirk, in sicer: zbirko rokopisov, redkih in starih tiskov v lasti NUK, tiskovine in fotografije iz Kajuhove zapuščine v lasti družine Mešič, zbirko Kajuhovih dopisovanj v lasti Arhiva Slovenije in zbirko fotografij Muzeja novejše zgodovine Ljubljana.

Več o Kajuhovi zbirki si lahko preberete TUKAJ.

Zbirka Cirila Cesarja

Leta 2013 smo pridobili najobsežnejšo projektno dokumentacijo industrijskega oblikovanja po modularnem sistemu sestavljanja modelov gospodinjskih aparatov v celoto. Avtor Ciril Cesar je kipar in pionir industrijskega oblikovanja v Sloveniji. Knjižnici Velenje je podaril celotno zbirko v obsegu 88 fasciklov v 18 škatlah.

Zbirka gradiva iz ukinjene knjižnice Gorenje

Obsega tehnično dokumentacijo v 120 fasciklih, kataloge, letna poročila in preostale interne publikacije in preko sto enot diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij, katerih avtorji so zaposleni v Gorenju.

Podarjene zasebne knjižnice pomembnih Šalečanov in zbirateljev

Na knjižnih policah domoznanskega oddelka hranimo tudi podarjene knjige iz zasebnih knjižnic pomembnih Šalečanov, in sicer knjižno zbirko etnologa in zgodovinarja dr. Jožeta Hudalesa, albume fotografij iz polpretekle zgodovine Velenja iz zapuščine nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje in dolgoletnega velenjskega župana Nestla Žganka, ter podarjeno zbirko starih tiskov nekdanjega velenjskega župana in gospodarstvenika Petra Krapeža.

Publicistična in založniška dejavnost domoznanskega oddelka

Leta 2009 smo ob treh pomembnih obletnicah, 75-letnici knjižnice, 155-letnici knjižničarstva in 50-letnici mesta izdali zbornik Knjižnice na Šaleškem. V naslednjih letih smo izdali smo pesniško zbirko Karla Destovnika Kajuha z naslovom Pesmi, prevod rokopisov šaleškega pionirja domoznanstva Franza viteza Gadolle, z naslovom Šaleški gradovi viteza Gadolle, knjigo Fadila Krupiča Moji spomini na štrajk v rdečem rudniku 73 in v knjižni zbirki Droben list pesniško zbirko Lojza Vrenčurja Majhna in velika vrata. Izšla je tudi odmevna monografija o zgodovini lokalne urbane popularne glasbe z naslovom zGodbe Velenja. V knjižnici urejamo in izdajamo tudi domoznansko knjižno zbirko Šaleški razgledi. Do zdaj je izšlo sedemnajst zvezkov, ki vključujejo publicistična, strokovna, znanstvena in literarna besedila šaleških avtorjev.

Več o publikacijah domoznanskega oddelka si lahko preberete TUKAJ.

Šoštanjske domoznanske zbirke

Na domoznanskem oddelku hranimo stare razglednice Šoštanja v fizični in digitalni obliki. Arhivsko gradivo med 2. sv. vojno ukradenega otroka Ivana Pirečnika obsega 76 enot, in sicer filmsko in dokumentarno gradivo na video zapisih, fotografije, filmske plakate in letake, ter časopisne članke. Arhitekturna zbirka dvorca Gutenbuchel je dostopna tudi na Digidomu in vsebuje šest načrtov: načrt vzhodnih vratin vratarnice, načrt toplovodnega ogrevanja na podstrešju, načrt vrtnega stopnišča z okrasno ograjo, načrt toplovodnega ogrevanja v prvem nadstropju, načrt izgradnje gospodarskega poslopja in načrt vrtnega paviljona.

Na knjižnih policah so monografije šoštanjskih avtorjev; video zapisi šoštanjskih avtorjev in video zapisi o Šoštanju pa so tudi digitalizirani.

DIGITALNE ZBIRKE

Digitalizirano domoznansko gradivo obsega tiskovine, razglednice, dokumentarne in igrane filme ter glasbene posnetke.

Manjši del gradiva smo oblikovali v digitalne zbirke, ki jih objavljamo na spletni strani Knjižnice Velenje. Tam so razvrščene digitalizirane domoznanske razstave in digitalizirane razglednice. Od tiskanega gradiva objavljamo knjigo Zaleščanski portreti, zbornik Knjižnice na Šaleškem in vse številke knjižnih zbirk Šaleški razgledi ter Droben list. Objavljamo tudi občasno prilogo Našega časa Knjižnični kurir, ki jo pripravljamo v naši knjižnici.

Digitalna domoznanska zbirka: Digidom

Knjižnica Velenje sistematično bogati svojo digitalno domoznansko zbirko že od leta 2006. Z uspešno kandidaturo na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije je namreč ob podpori sofinancerjev in partnerjev v projektu digitalizacije filmskega in video gradiva pridobila kar 169 pomembnih digitalnih video zapisov, dve leti pozneje pa je na tak način v svojo zbirko uvrstila tudi celovit pregled domače glasbene ustvarjalnosti, ki je takrat zajemal 760 glasbenih posnetkov.

Domoznanci smo med svojo redno dejavnostjo v preteklih letih digitalizirali številne razglednice, fotografije, tiskovine in različne publikacije, s projektom digitalizacije osrednjega velenjskega časopisa pa smo pridobili tudi 33.000 strani dragocenega domoznanskega gradiva. To celovito digitalno domoznansko zbirko, ki smo jo uporabnikom in širši javnosti predstavili in ponudili v uporabo leta 2012, smo poimenovali Digidom.

Projekt smo v primerjavi s koncepti digitalizacije drugih knjižnic zasnovali širokopotezno; naš cilj je namreč, da v elektronsko obliko prenesemo skorajda celotno klasično domoznansko zbirko, ki je postavljena na knjižnih policah. Druga posebnost Digidoma je, da smo vanj vključili tudi tisto gradivo, za katerega še veljajo avtorske pravice, te pa smo zaščitili s konceptom lokalnega dostopa. Uporabniki lahko gradivo spoznavajo in uporabijo, ne morejo pa ga zlorabiti. Tako smo torej na enem mestu združili celotno gradivo, ki našim obiskovalcem sicer ne bi bilo dostopno. V bližnji prihodnosti, ko bomo od nosilcev avtorskih pravic pridobili vsa soglasja za javno objavo, pa bo Digidom dostopen tudi na spletu za širšo javnost.

Digidom vsebuje tematsko raznoliko gradivo; na eni strani predstavlja raznovrstno kulturno-umetniško produkcijo domačih ustvarjalcev različnih generacij, na drugi pa dokumentarno gradivo z različnih področij družbenega dogajanja iz preteklosti Šaleške doline. Dostop do digitalne domoznanske zbirke je uporabnikom na voljo na posebej označenem knjižničnem računalniku ob domoznanskem razstavišču.

Digidom s preprostim uporabniškim vmesnikom prikaže osnovne kategorije gradiv: knjige, drobni tisk, časopise, razglednice, fotografije, plakate in letake, glasbene posnetke, filmske in video zapise. Uporabniki s klikom na ikono izberejo želeno kategorijo, v njej pa se srečajo z datotekami, ki so smiselno urejene v mape po posameznih avtorjih ali tematikah. Z nadgradnjo strukture Digidoma in pridobivanjem dodatnih digitalnih gradiv želimo našo zbirko nenehno bogatiti, hkrati pa krepiti in popularizirati pomen domoznanstva v našem okolju.

Digidom trenutno obsega preko 9.000 enot z metapodatki obdelanega digitalnega gradiva.

Šaleški biografski leksikon

Digitalni Šaleški biografski leksikon (ŠBL) je zbirka življenjepisov ljudi, ki so pomembno vplivali ali še zmeraj pomembneje vplivajo na podobo in razvoj Šaleške doline. Širši javnosti je bil prvič predstavljen leta 2012, zanj pa skrbi Knjižnica Velenje s svojimi zunanjimi sodelavci. Nikoli dokončna zbirka imen v leksikonu se dopolnjuje, zdaj šteje 821 gesel, podatki pa se nenehno posodabljajo. Šaleški biografski leksikon je dostopen na posebni spletni strani, ki si jo lahko ogledate TUKAJ.