Skip to main content

Faksimilirana zbirka Valvasorjevih grafik v Mestni knjižnici Velenje

Monumentalno faksimilirano izdajo Valvasorjeve likovne zbirke Iconotheca Valvasoriana je Knjižnici Velenje podaril velenjski rojak dr. Matjaž Kmecl. Sestavljana je iz sedemnajstih zvezkov, v katerih je 7.752 grafičnih, listov, akvarelov in risb. Gre za enega največjih slovenskih založniških projektov, ki je edinstven tudi v svetovnem merilu, saj je dosledno izpeljan faksimilni natis z znanstvenokritično obdelavo celotnega gradiva.

Valvasorjeva likovna zbirka je izjemen  kulturnozgodovinski spomenik. Nastajala je med letoma 1659 in 1672, ko je Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) veliko potoval po Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji. Kupoval je knjige, rokopise, grafične liste in risbe, zbiral starine, matematične in astronomske naprave in druge predmete. Vse to je hranil na gradu Bogenšperku, kjer je imel tudi grafično delavnico in tiskarno. V tiskarni je leta 1689 natisnil svoje življenjsko delo Slava vojvodine Kranjske in ob tem zašel v resne finančne težave. Prisiljen je bil zapreti grafično delavnico, prodal je svoje zbirke in nazadnje tudi grad Bogenšperk in knjižnico. Knjižnico je najprej ponudil Kranjskim deželnim stanovom, ki pa niso pokazali zanimanja zanjo. Leto dni po izidu Slave jo je odkupil zagrebški škof Aleksandar Mikulić in danes je z 2600 knjigami shranjena v trezorju nadškofijske Biblioteke Metropolitane v Zagrebu.

Zbirka je sestavljena iz grafičnih listov in risb Albrechta Durerja,  Lucasa Cranacha, Jacquesa Callota, Martina Schongauerja in mnogih drugih nemških, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih in domačih mojstrov iz druge polovice 15. ter 16. in 17 stoletja. Obsega grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Valvasor razporedil po tehnikah, nacionalni pripadnosti avtorjev in po temah. Celotno zbirko je razvrstil v osemnajst zvezkov, pri čemer  je bil po Valvasorjevi smrti četrti zvezek izgubljen, vendar je upoštevan pri številčenju, zato zadnja, sedemnajsta faksimilirana knjiga, nosi številko XVIII.  Sestavni deli zbirke so od I. do XII. zvezka razporejeni po tematiki. Pri tem so prvi trije zvezki posvečeni sakralni tematiki), od XIII. do XV. zvezka so avtorji po nacionalni pripadnosti, v XVI. so deloma po tematiki in po tehniki, v XVII. zvezku izključno po tehniki (risbe), podobno tudi v zadnjem XVIII. zvezku, kjer so akvarelirane risbe.
Zbirke je pričela nastajati iz grafične kolekcije slikarja G. Wubitscha (J. Bobiča), ki jo je Valvasor kupil po njegovi smrti. Bobič je svojo zbirko oblikoval na podlagi estetskih meril, delno pa je zbiral tudi primerke, ki jih je uporabljal kot predlogo za slikanje. Tudi Valvasor je nadaljeval po teh kriterijih, dodal pa jim je še zbiranje  uporabne grafike (zemljevidi, podobice, igralne karte ipd.), pri čemer ni bila pomembna njihova likovna vrednost.

Faksimilirana  izdaja obsega sedemnajst v polusnje vezanih zvezkov z originalnim hrbtnim okrasjem, zaporedno številko in z naslovno stranjo v nemščini, na notranji strani platnic pa je ekslibirs. Grafike so nalepljene na liste, ki so del zvezka, nekaj pa je neposredno v zvezek vezanih grafičnih listov. Spremne študije k posameznim zvezkom so v slovenščini s prevodi v hrvaščino in angleščino. Faksimilni natis te grafične zbirke je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

 

Vodja tega projekta in urednik faksimilne izdaje je dr. Lojze Gostiša, ob predstavitvi zbirke v naši knjižnici.

 

 Jedkanica in bakrorez Jacquesa Callota z naslovom Žegnanje v Impruneti ter veduta srednjeveške Ljubljane.

Bakrorez Albrechta Dürrerja Adam in Eva.