O domoznanstvu
DOMOZNANSKA DEJAVNOST KNJIŽNICE VELENJE
Knjižnica Velenje se že več desetletij ukvarja z domoznansko dejavnostjo, ki jo skrbno goji in razvija, skladno z narodnimi smernicami in standardi. Ker želimo, da bi se z domoznansko dejavnostjo seznanilo čim večje število ljudi, želimo na tem mestu predstaviti, kaj domoznanska dejavnost sploh je in kaj ta pomeni za našo okolico.
DOMOZNANSTVO – ZAKLADNICA KOLEKTIVNEGA SPOMINA ŠALEŠKE DOLINE
Domoznanstvo je posebna dejavnost, ki raziskuje, proučuje in opisuje določeno geografsko oz. upravno območje. Domoznanska zbirka knjižnice Velenje obsega gradivo širše Šaleške doline, tj. območje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Bibliotekarji slovenskih splošnih knjižnic v okviru domoznanske dejavnosti zbiramo, obdelujemo, varujemo in posredujemo gradivo o lokalni skupnosti, v kateri delujemo, in tako poskrbimo, da se raznovrstna ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna kar najširši javnosti.
Za ohranjanje gradiva je poleg fizične dostopnosti na domoznanskem oddelku knjižnice vse pomembnejša tudi javna dostopnost do digitaliziranega gradiva preko spleta. Uporabniki namreč lahko digitalne domoznanske vsebine spoznavajo tudi preko spletnih strani knjižnic in spletnih portalov, kot so denimo dLib, Kamra, Šaleški biografski leksikon, Obrazi slovenskih pokrajin, Digidom.
Domoznanstvo je kot zakladnica kolektivnega spomina prav gotovo najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice. Vključuje namreč knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od treh kriterijev, ki se navezujejo na območje, katerega knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva. Naša knjižnica po predpisanih kriterijih vključuje knjižno in neknjižno gradivo, ki se bodisi po vsebini nanaša na območje Šaleške doline, bodisi je nastalo v Šaleški dolini, ali pa so ga ustvarili avtorji s tega območja. Del domoznanske zbirke so tudi zapuščine, zasebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo iz Šaleške doline.
Promocija domoznanskih vsebin lahko izrazito obogati ponudbo knjižnice in približa kulturno dediščino lokalnega okolja uporabnikom in obiskovalcem knjižnice. Domoznanci svoje delo predstavljamo tudi z domoznanskimi razstavami in organizacijo domoznanskih dogodkov. Vsakoletno produkcijo knjižnih in neknjižnih novosti šaleških avtorjev predstavljamo na letnih razstavah Ustvarjeno doma.
Redno se udeležujemo interdisciplinarnih predavanj o kulturni dediščini, svoje delo pa strokovno razvijamo tudi na domoznanskih posvetovanjih, kjer predstavljamo svoje projekte in izmenjujemo izkušnje.
KRATKA ZGODOVINA ŠALEŠKE DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI
Domoznanska dejavnost slovenskih splošnih knjižnic je bila navzlic svoji pomembni vlogi za lokalno okolje kar dolgo v ozadju drugih knjižničnih dejavnosti. Vidnejši razvoj tega področja se je pokazal šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so nastala prva strokovna dela o domoznanski dejavnosti v slovenskih knjižnicah. V devetdesetih letih je Strokovni svet za knjižničarstvo sprejel dokument Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu, ki je določal sodobnejši način dela v razvoju domoznanske dejavnosti. Novi Zakon o knjižničarstvu (2001) je to področje knjižnične dejavnosti preciziral, iz česar so potem izhajali vsi podzakonski akti.
Domoznansko dejavnost v velenjski knjižnici je najprej opravljala knjižničarka, ki je poleg svoje redne dejavnosti izposoje gradiva izrezovala in hranila časopisne članke o pomembnih ljudeh in dogodkih v Šaleški dolini.
Iz letnega poročila Kulturnega centra Ivana Napotnika za leto 1991 izhaja, da je bila kadrovska zasedba knjižnice tako po obsegu kot strukturi usklajena s standardi matične knjižnice, kadrovsko pa je bilo pokrito tudi področje domoznanstva. Leta 1996 je bila založniška dejavnost Kulturnega centra formalno združena z domoznansko dejavnostjo Knjižnice Velenje; izvajala je založniške potrebe vseh enot Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje. Založništvo Pozoj je vzpostavilo deset knjižnih in tri neknjižne zbirke, urednik založništva pa je v okviru domoznanske dejavnosti opravljal delo dokumentalista, mdr. je zbiral časopisne članke o Šaleški dolini.
Konec devetdesetih let je novo zaposleni bibliotekar, pozneje vodja domoznanskega oddelka, začel oblikovati klasične domoznanske zbirke po vseh predpisanih strokovnih smernicah, nato pa je zasnoval še digitalno domoznansko zbirko in zbirko starejših tiskov.
Leta 2008 je knjižnična dejavnost v Velenju po več kot trideset letih sobivanja z drugimi kulturnimi dejavnostmi spet postala organizacijsko samostojna, domoznanstvo in založniška dejavnost pa sta bila še naprej tesno povezana.
