Ko je Viki Grošelj ženi
prvič omenil, da bo naredil križ čez Nepal, je spoznal, da jo še lahko
preseneti. Na njenem obrazu je zaznal celo paleto čustev. Najprej presenečenje in
osuplost, hip zatem veselje, da bo sedaj več doma, na koncu pa že skoraj
žalost, zakaj se naenkrat odpoveduje Nepalu, ki ga ima tako rad. V teh letih se
je tudi ona navezala na to očarljivo deželo pod Himalajo in na njene prebivalce. Hitel ji je pojasnjevati,
za kakšne vrste križ gre, in paleto občutij na njenem obrazu je zamenjala
resignirana sprijaznjenost, da se njegov odnos do Nepala ni prav nič spremenil.
V prihodnje je morala zaradi tega križa računati še na
kakšno njegovo odsotnost več.
