Domoznanske in knjižnične publikacije
Domoznanski oddelek je poleg zbiranja, hranjenja, obdelave in posredovanja domoznanskega gradiva ter priprave razstav zadolžen tudi za publicistično in založniško dejavnost, ki pokriva ožje področje Šaleške doline. Tekom let je izšlo večje število publicističnih in založniških del v obliki monografij ali periodike, in nekaj jih objavljamo sedaj na naši spletni strani za lažji dostop.
Poleg publikacij, ki jih objavljamo na tem mestu, pa je Knjižnica Velenje ali samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi inštitucijami tekom let izdala ali pa omogočila izid še številnih drugih publikacij.
Šaleški razgledi
V knjižnici urejamo in izdajamo tudi domoznansko knjižno zbirko Šaleški razgledi. Do zdaj je izšlo več zvezkov, ki vključujejo publicistična, strokovna, znanstvena in literarna besedila šaleških avtorjev. Šaleški razgledi so temeljna domoznanska knjižba zbirka, ki obuja zgodovinski spomin in prinaša vedenje ter nova spoznanja o Šaleški dolini, poleg znanstvenih pa objavlja tudi publicistična, strokovna in literarna besedila šaleških in tujih avtorjev. Šaleški razgledi pokrivajo vse tematske sklope (zgodovina in humanistika, ekonomija, pravo, gospodarstvo, geografija, ipd.), ki se dotikajo področja občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Vse številke in posamične prispevke Šaleških razgledov so javno dostopne in si jih lahko preprosto ogledate TUKAJ.
Pika Nogavička v lahko berljivi obliki
Projekt Lažje berem smo uspešno dopolnili z izdajo knjige Pika Nogavička v lahko berljivi obliki, ki jo je po izvirniku Astrid Lingren ilustrirala Tita Jenko, grafično oblikoval Peter Groznik, besedilo pa so v lahko berljiv način priredile Aksinja Kermauner, Barbara Lučić, Urša Steiner in Petra Stojilov. Testni bralci so bili učenci CVIU Velenje, ki so knjigo z veseljem sprejeli, naletela pa je tudi na izjemen odziv širše po Sloveniji.
Droben list
Droben list je serija literarnih besedil, ki jih je od leta 2007 naprej izdala Knjižnica Velenje. Dela v tej zbirki občasno izhajajo od leta 2007, gre pa predvsem za krajša literarna besedila šaleških avtorjev.
Na tem mestu objavljamo vse naslove, ki so izšli v zbirki Droben list:
Vinko Šmajs, Skriti dnevnik, 2007
Roman Kralj Kroki, Portreti slovenskih književnikov, 2008
Bojan Glavač, Pesmi iz klobuka, 2009
Josip Bačić, Posvetilne pesmi, 2010
Marjan Salobir, Lovska kronika, 2012
Lojze Vrenčur, Mala in velika vrata, 2015
Milojka B. Komprej, Pod milostjo neba, 2023
Gregor Kraljić, Angst, 2024
Jožef Krajnc in Sistem avstrijskega splošnega zasebnega prava
Domoznanski oddelek je izdal obsežnejšo biografijo slovenskega pravnika, univerzitetnega profesorja in avtorja Jožeta Krajnca. Jožef Krajnc, rojen v Škalah pri Velenju 17. februarja 1821, velja za prvega univerzitetnega profesorja, ki je poučeval v slovenskem jeziku, zaradi soavtorstva pri prevajanju Občega državljanskega zakonika velja za očeta slovenske pravniške terminologije, kot avtor dela Sistem avstrijskega splošnega zasebnega prava pa se je zapisal kot eden najpomembnejših slovenskih pravnih teoretikov na sploh.
Krajevna skupnost Konovo: 50 let in KUD Lipa Konovo skozi 50 let
Ob petdesetletnici Krajevne Skupnosti Konovo (2023) smo izdali izčrpno in domoznansko zelo slikovito publikacijo Krajevna skupnost Konovo: 50 let, ki so jo prejeli vsi krajani Konovega na dom, predstavljena pa je bila na slavnostni prireditvi v Domu krajanov na Konovem. Kot nadaljevanje te publikacije smo leto zatem (2024) izdali podobno publikacijo, ki priča o zgodovini in razvoju Kulturno-umetniškega društva Lipa Konovo.
Publikacije o življenju in delu Karla Destovnika – Kajuha
Eden večjih projektov domoznanskega oddelka Knjižnice Velenje je raziskovanje življenja in dela lokalnega pesnika, partizana in narodnega heroja Karla Destovnika – Kajuha. Knjižnica Velenje je omogočila ponatis številnih pesniških zbirk, dopolnjenih in popravljenih, prav tako pa je pripravila številne razstave in plakate o življenju in delu poeta. Te si lahko pogledate na TEJ STRANI.
Poleg razstav in plakatov pa je Knjižnica Velenje tudi omogočila izpeljavo obsežnega projekta Kajuh 100, v katerem je bilo življenje in delo Karla Destovnika – Kajuha obdelano v karseda velike obsegu, z oziroma na kvaliteto. Nastalo je vsega skupaj osem monografskih publikacij na to temo (Kajuh v glasbi, Kajuh v drugih jezikih, Kajuh – proza, Kajuh – dopisovanja, Kajuh – podobe, Kajuh – objave, Kajuh: pesnik-partizan in Kajuh: zbrane pesmi). Več o pesniku Kajuhu in o publikacijah, ki jih je v njegov spomin publicirala Knjižnica Velenje, si lahko preberete na posebni spominski strani o Karlu Destovniku – Kajuhu na naši spletni strani, in sicer TUKAJ.
Poslanstvo in vizija zavoda Knjižnica Velenje
Po sprejetju Strateškega načrta Knjižnice Velenje 2023-2027 smo se odločili, da poglavitni del našega poslanstva in vizije predstavimo v posebni publikaciji. Publikacija je bila posredovana vsem pomembnejšim institucijam v Šaleški dolini in območnim knjižnicam v Sloveniji.
Zaleščanski portreti
Del naše lokalne polpretekle in aktualne zgodovine je zapisan v obseženem opusu biografij vidnejših Šalečanov, ki od leta 1997 pod naslovom Zaleščanski portreti izhajajo v velenjskem tedniku Naš čas. Njihov avtor Vlado Vrbič je prvi del teh portretov, nastalih v letih 1997 in 1998, pod psevdonimom U. Hrast objavil v knjigi z naslovom Zaleščanski portreti, ki je izšla leta 1998 in jo objavljamo na naši spletni strani. Objavljamo pa tudi nadaljevanje njegovega pisanja, ki pod naslovom Zaleščanski portreti 2 v Našem času izhajajo od leta 2008.
Portrete Šalečanov objavljenih v knjigi si lahko preberete TUKAJ.
Knjižnice na Šaleškem
Leta 2009 smo ob treh pomembnih obletnicah, 75-letnici knjižnice, 155-letnici knjižničarstva in 50-letnici mesta izdali zbornik Knjižnice na Šaleškem. Zbornik predstavlja prvi obsežnejši poskus osvetliti preteklost splošnega knjižničarstva v Šaleški dolini, znotraj tega pa posebej zgodovino velenjske knjižnice, kot jo je bilo mogoče rekonstruirati doslej. V zbornik uvrščeni teksti so različni po naravi, pristopu in značaju, tako da vsak od njih na svoj način pripomore k skupnemu namenu. Spominski del predstavlja pisanje, posvečeno spominom na Frana Mlinška, entuziasta in učitelja stare šole, ustanovitelja ‘javne knjižnice’ leta 1934 in s tem utemeljitelja današnje knjižnice. Pisanje o dogajanju med prvo omembo javne knjižnice leta 1854 in letom 1961, ko je bil sprejet prvi zakon o knjižničarstvu, je pretežno zgodovinopisno, v največji meri naslonjeno na časopise, saj primarnih virov razen zapisnikov Ljudske knjižnice Šoštanj in SKSZ skoraj ni. Takrat dejavnost kaže razvejano, pogosto tudi razdrobljeno sliko. Novejše dogajanje je poleg boljše organiziranosti tudi bolje dokumentirano, zato so članki lahko bolj informativni in razpolagajo z več konceptualne relevance.
Zbornik si lahko preberete TUKAJ.
Knjižnični kurir
Od leta 2006 v knjižnici pripravljamo naše glasilo Knjižnični kurir, ki izhaja kot priloga velenjskega tednika Naš čas. V njem si lahko preberete o vseh projektih knjižnice, o njenih dejavnostih in si ogledate utrinke preteklih dogodkov. Doslej je izšlo skupno enajst številk. Na tem mestu objavljamo vse izmed doslej izdanih številk Knjižničnega kurirja:
Digitalna zbirka šaleškega časopisja in glasil
V naši knjižnici smo leta 2010 z denarno pomočjo Ministrstva za kulturo digitalizirali vse velenjske časopise, od prve številke Velenjskega rudarja iz leta 1953 do Našega časa izpred štirih let. Časopisi so dostopni na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije, dlib.si.
Gre za digitalizirano gradivo v skupnem obsegu 21 tisoč časopisnih strani, ki so najprej od leta 1953 do 1957 izhajale pod imenom Velenjski rudar, od leta 1960 do 1965 kot Rudar, nato do leta 1972 kot Šaleški rudar in od leta 1973 dalje kot Naš čas.
Poleg velenjske periodike hrani domoznanski oddelek Knjižnice Velenje še fizične izvode periodike šoštanjskega časopisa List in glasila občine Šmartno ob Paki ŠOP, prav tako dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije, dlib.si.
Poleg že omenjenih časopisov hrani Knjižnica Velenje še številne druge periodike, pomembne za raziskovanje bližnjega okoliša.
Šaleški gradovi viteza Gadolle
Poleg že omenjenih publikacij smo pri Knjižnici Velenje izdali prevod rokopisov šaleškega pionirja domoznanstva Franza viteza Gadolle, z naslovom Šaleški gradovi viteza Gadolle. Vitez Gadolla je bil sredi 19. stoletja lastnik gradu Turn in se je ljubiteljsko ukvarjal z zgodovino in si s tem prislužil naziv »štajerski Valvasor«. V arhivu v Gradcu je bilo odkritih kar nekaj njegovih zapisov, vezanih na Šaleško in Spodnje Savinjsko dolino. Leta 2015 je knjižnica Velenje izdala knjigo Šaleški gradovi viteza Gadolle. Avtorji tega, tudi za naše območje pomembnega dela, so Boris Golec, Lado Planko, Tone Ravnikar in Peter Zimmermann. Osrednji del knjige predstavljajo Gadollfovi opisi gradov od srednjega veka naprej.
Publikacijo si lahko preberete TUKAJ.
zGodbe Velenja 1
Izšla je tudi odmevna monografija o zgodovini lokalne urbane popularne glasbe z naslovom zGodbe Velenja. Obsežna monografija opisuje zgodovino posamičnih glasbenih panog, ki so se izvajale v Šaleški dolini. Konkretno govori prvi del o rock’n’rollu, popu, elektronski glasbi, jazzu in hip hopu v Velenju v simbolnem obdobju 1959–2014. V nastajanju so tudi zGodbe Velenja 2, ki bodo orisale še preostala področja glasbenega udejstvovanja v Šaleški dolini.
Zbornik si lahko v celoti preberete TUKAJ.
Ostale knjižnične publikacije
Knjižnica Velenje se lahko pohvali z veliko znanstvenimi, strokovnimi, poljudnimi in ostalimi publikacijami, ki jih je izdala tekom let, ki jih trenutno izdaja in ki jih bo izdajala v prihodnje. Knjižnica Velenje se čuti zavezano, da podpira lokalno ustvarjanje in lokalne avtorje, posebej kadar pišejo o lokalnem okolju. Številne druge publikacije so na voljo na knjižničnih policah Knjižnice Velenje.
