Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2011April 2011


April 2011

Weisberger, Lauren: Lov na diamantni prstan

Zabava s koktajli se za tri prijateljice spremeni v čisto drugačno pustolovščino, saj sklenejo poseben dogovor. V enem letu naj bi tri prijateljice spremenile svoja življenja in jih začinile kar se le da. Emmy sklene, da bo na vsaki celini spala vsaj z enim moškim, ne da bi se zaljubila. Pred kratkim je namreč končala z moškim, za katerega je mislila, da jo bo zasnubil, ugotovila pa je, da jo vara. Adriana si bo poskušala zagotoviti varnost in se podala v resno zvezo, v enem letu pa naj bi dobila diamantni prstan. Leigh pa se kar ne more domisliti, kaj sploh bi morala spremeniti, saj živi popolno življenje, ki pa jo dolgočasi. Seveda ji tla zamaje pisatelj kateremu mora pomagati napisati knjigo. Katera bo zmagala in katera ne, se bo izkazalo nič prej kot v enem letu.

 

 

 


Baptiste, Baron: Moj očka je presta

Baron Baptist je učitelj in vaditelj joge, ki je želel jogo predstaviti vsem generacijam, predvsem pa najmlajšim, saj na takšen način sam uči svoje otroke joge. Knjiga na enostaven in zanimiv način prikazuje jogijske položaje, ki se jih lahko nauči vsak. Predvsem pa želi otroke naučiti pozitivnih lastnosti, ki jih vadba joge prinaša v življenja otrok in urjenje src ter misli. Starši lahko s pomočjo te knjige enostavno vadijo in učijo jogo svoje otroke, kar pa jim bo prineslo večjo povezanost in energijo v družinsko življenje. S krasnimi ilustracijami lahko otroci sami spoznavajo različne položaje, ki jih lahko enostavno izvajajo in se jih učijo. Pozitivnost joge pa marsikomu spremeni način življenja, kar lahko začnemo izvajati že v najmlajših letih, saj starost ni omejitev za jogo.

 

 

 


Ross, Gaja: Tudi mama žaba lahko zboli

Otroci so malo raztreseni kadar so njihove mame bolne in tudi naši mali paglavčki se srečajo s tem, ko njihova mama kar naenkrat zboli. Sploh ne vedo, kaj naj počnejo in kako se naj spopadejo s tem, saj so bili vedno navajeni, da je njihova mama vse postorila, jim skuhala kosilo, jih razvajala, kregala in se igrala z njimi. Vendar pa jim to ni bilo všeč, saj sami niso znali kuhati, pospravljati in skrbeti za mamo, zato so jo preprosto popihali k teti, ki je bila zdrava. Mama pa je bila v skrbeh za svoje paglavčke, saj je dojela, da jih preveč razvaja in sami ne znajo narediti nič. Vseeno pa je bila vsaj ena svetla točka v tej bolezni, kajti eden izmed mlajših paglavčkov je ostal doma in se trudil za svojo mamo, kmalu pa bodo to opazili še ostali otročički.

 

 

 


Ross, Gaja: Paglavčki gredo v šolo

V obdobju vsakega otroka napoči čas, ko je potrebno v šolo. Tudi mladi paglavčki so se lepo odpravili na pot in s svojimi majhnimi repki odplavili prvemu šolskemu dnevu nasproti. Polni pričakovanja so se zbrali na kamenčkih ob potoku, kjer jih je pričakal velik učitelj žabec. Malo so ga presenečeno gledali, saj je bil popolnoma drugačen od njih. Pričakovali so namreč nekoga takšnega kot so oni (paglavca) pričakal pa jih je velik star žabec. Po glavi se jim je kar naenkrat porodilo ogromno vprašanj o podobi njihovega učitelja, ki jim jih je mama doma lepo razložila in jih poučila o videzu odraslih žabic.

 

 

 

 

 


Moore, Julianne: Pegasta Jagoda in nasilnež z žogo

Jagoda je majhna deklica s pegicami, ki obiskuje osnovno šolo. Zelo rada hodi v šolo. Le nekateri dnevi ji delajo probleme. Jagoda mora namreč včasih prej v šolo, saj starša začneta prej z delom in takrat začne dan z igro v jutranjem varstvu. Deklici je to pravzaprav všeč, saj ji jutranje varstvo omogoča druženje in igro s sošolci. Kadar je zunaj lepo vreme je njen dan zelo lep, saj se lahko igrajo na dvorišču, pri čem Jagoda zelo uživa. Vse pa se spremeni, ko dežuje in morajo v telovadnico, takrat se za deklico začne nočna mora, saj jih čaka igra med dvema ognjema, ki se je zelo boji.

 

 

 

 

 


Gaarder, Jostein: Lepotica s pomarančami

Jostein Gaarder je norveški pisatelj, ki je študiral skandinavske jezike, filozofijo in teologijo, kar se pozna tudi v njegovih leposlovnih delih. V svetu je bolj poznan po otroških delih, pri nas pa predvsem po »filozofski pravljici« Zofijin svet, po katerem je bil posnet tudi film, in ustanovljena mednarodna nagrada za dosežke na področju okolja in razvoja.

Prvotno je Lepotica s pomarančami namenjena najstnikom, a s svojimi razmišljanji o življenju in smrti nič manj zanimiva tudi za odrasle bralce. Glavni junak Georg govori o smrti svojega očeta pred enajstimi leti, ko je bil star le tri leta in zato so njegovi spomini nanj zelo bledi. Nekega dne pa se pri njem nenapovedano oglasita dedek in babica s pismom fantovega očeta, ki ga je skritega pustil zanj.

Georg se zapre v sobo in prisluhne svojemu očetu in pripovedi o iskanju lepotice s pomarančami. Pripoveduje, kako je nekoč na prepolnem tranvaju srečal dekle, ki je v rokah držalo vrečo pomaranč. Vreča pomaranč ji je zdrsnila iz rok in pomaranče so se razsule po tranvaju. Dekle je doživelo posmeh potnikov in na naslednji postaji izginilo, s tem pa se začne očetovo iskanje lepotice s pomarančami. Sinu želi predati svoja iskanja, življenjske resnice in modrosti, do katerih se je dokopal v času svojega življenja in bolezni ter mu zastavlja velika vprašanja o smislu življenja in sveta.

Zanimivo pa je tudi avtorjevo razmišljanje o dvojini in bogastvu tistih jezikov, ki imajo v svojem besednjaku posebno obliko za dvojino, na katero smo Slovenci premalo ponosni. Kadar uporabljamo to število, začnejo veljati nova pravljična pravila – kakor čarovnija, ko ne gre niti za enega, niti za mnoge, ampak za naju.

 


Bach, Richard: Na krilih zaupanja

Richard Bach, avtor znanih del Jonatan Livingston Galeb in Iluzije, nas tudi tokrat ponese v višave. Pa ne le med oblake na nebu, ampak tudi v višave razmišljanj o človekovi duhovnosti in nezavedni ravni osebnosti.

Preprosta zgodba pripoveduje o Marii, ženi pilota, ki se med letom onesvesti. Pilot in letalski inštruktor med letom prejmeta Mariin obupani klic in ji s pomočjo sugestije in hipnoze pomagata varno pristati. Vsa naša razmišljanja se odražajo nekje v našem življenju. Zato je pozitivna misel nadvse pomembna, skrivnost pa je v tem, kako sugestije nadzorovati.

Zaključuje z mislijo: »Naključje me vodi k ljudem, od katerih se moram še česa naučiti in ki jih moram tudi sam še česa naučiti.«

 

 

 

 


Lucas, Elisabeth: Družina in smisel

Pravi zakonski odnos uspeva samo med ljudmi, ki zmorejo živeti tudi sami. Ali z drugimi besedami: kdor ne more živeti sam, tudi z zakoncem ne more. Motnje v odnosih in nemoč živeti sam imajo zelo podobne korenine. Manjka samostojnost in lastna odgovornost.

To so izhodišča Elisabeth Lucas, ki svoja spoznanja o vsakem posamezniku posebej začenja in zaključuje v družini. V naši sodobni in moderni družbi namreč pozabljamo na družino, ki je temelj vsega kulturnega in družbenega napredka, saj je človek tem bolj ustvarjalen, čim bolj je kultiviran. Napredek  je odvisen od tega, kako hitro smo v družini in zakonu prerasli krizo pomanjkanja primernih vzorcev za sprejemanje in predajanje izkušenj. To pomeni, da bomo živeli bolj uspešno in prijetno, čim bolje se bomo počutili v naših družinah in uredili temeljne medčloveške odnose. Družina torej ostaja srce človeških izkušenj.

Knjiga, ki je pred nami, z vsemi svojimi modrostmi »ne sme biti le ogledalo spačenih obrazov, ki so jih povzročili ljudje. Knjiga mora biti tudi življenjski napoj, ki spačene obraze nežno gladi.«

 


Mcbratney, Sam: Ali veš, koliko te imam rad

Včasih, ko imamo koga neznansko radi, si na vso moč prizadevamo, da bi mu povedali, kako zelo velika je naša ljubezen.

Zajček Rjavče si strašno želi pokazati zajcu Rjavcu, koliko zelo ga ima rad. A to je zelo težko, še zlasti, če je zajec toliko večji in zajčkove tačke toliko manjše, da ga je tako zelo težko prekositi. Ampak idej mu ne zmanjka tako dolgo, dokler onemogel ne obleži v svoji posteljici, kamor ga položi zajec Rjavec.

Toda, ljubezni ni tako lahko izmeriti. Ali pač? Pa poglejte, česa vsega se je domislil naš mali zajček kljub svojim kratkim tačkam, a velikim srčkom.

 

 

 

 


Kojc, Martin: Učbenik življenja

Pred leti je izšla že osma izdaja znamenite knjige Učbenik življenja, ki jo je Martin Kojc napisal že leta 1935 in je prevedena v mnoge jezike po svetu. Avtor sam je bil mnenja, da ga bodo zares brali in razumele šele v novem  tisočletju in ni se zmotil.

Po avtorjevem prepričanju je človekova moč v miselni sferi: tu je energija, ki jo potrebuje za življenje. Prepričan je, da je imelo vse svoj začetek v sanjah, željah, slutnjah, ki so dolgo časa ostala brez uspeha. Toda zaupanje v prihodnost ohranja živ pogum, pomaga razumeti ovire kot lahke in samoumevne, dokler se ne začnejo zamisli uresničevati.

Kojčeva pozitivna drža je vsekakor za današnji svet več kot potrebna. Prepričan je, da sreča pride šele potem, ko je ne pričakujemo in je ne zahtevamo. Če je človek preprost in iskren, se mu mnogokrat uresniči čisto nepričakovano. Ne pozabimo pa, da ima vse v življenju svoj smisel in smoter.

 


Omahen, Nejka: Oh, ta kriza!

Glavna junakinja novega mladinskega romana je najstnica Ema, ki ima celo vrsto problemov oziroma kot pravijo mladi, celo vrsto kriz. S svojo družino, očetom, mamo in tremi sestrami, se kar naprej selijo. Komaj so se preselili in je začela v novem kraju obiskovati prvi letnik gimnazije, že jih mama preseneti in se preseli v Ameriko. Mama je namreč dobila ponudbo za študij v tujini. To je prava katastrofa za vse v družini. Oče ob tem doživi neke vrste živčni zlom in dekleta ga komaj postavijo nazaj na noge. Ema v šoli nima nobene prijateljice, prijatelja. Težave ima predvsem pri angleščini, pa tudi domačih nalog ne dela. Razrednik ji zapleni iPod, brez katerega si ne predstavlja življenja in jo prisili, da hodi k literarnemu krožku. Ugotovi, da pri literarnem krožku sploh ni tako slabo, ker je tam v družbi s sanjsko lepim in na šoli zelo priljubljenim odbojkarjem Jonom. Kadar pa Ema ni v šoli in je ne morijo sestre, je zelo rada na facebooku in tako pobegne pred številnimi težavami.

Roman je napisan v mladostniškem slengu in je začinjen z vedrino in lahkotnostjo. Vsebuje tudi veliko modernih izrazov, ki jih avtorica na koncu predstavi še v mini slovarčku.

 


Deu, Živa; Kolenc, Barbara: Kje pa ti živiš?

V tej poučni in zabavni knjigi spoznamo dečka Nejca. Čisto sam si v parku naredi svojo hišico na drevesu. V njej se cel dan igra  in sprva trmasto vztraja, da ne bo prišel domov, saj je to sedaj njegova hiška. Čisto prava je, ima okna in vrata pa tudi posteljo iz listja ima. A lakota je najboljše zdravilo in le-ta Nejca pripelje domov. Očka, mamica in babica mu razložijo prav vse o hišah. Recimo kakšna je razlika med hišo, domom in stanovanjem, pa kaj potrebujemo, da zgradimo hišo in kdo hišo zgradi, kako so hiše gradili nekoč in kako danes, da hiše niso vse enake, da morajo biti hiše varne in trdne … Priredijo mu pravi pravcati izlet po njihovi hiši. Nejc ugotavlja, da dosti stvari o njihovi domači hiši ne ve, čeprav se zelo dobro počuti v njej.

 

 

 


Krempl, Urša: Lahko noč, prijatelj!

Medved Bruno je s težkim kovčkom in platneno culo pripešačil v Gozdni log. Prišel je z vsem svojim imetjem, da si poišče nov brlog. Stari mu je postal pretesen, povrh vsega pa se je še sprl s sosedom volkom. Prijazni zajec Uhec ne razmišlja in ne sprašuje dolgo, ampak hitro najde rešitev. Spomni se, da je zraven njegove hišice skalna votlina, ki bi bila kot nalašč za medvedji brlog. Tako sta oba zadovoljna, medved, ker je našel svoj dom in zajec, ker bosta lahko vsako popoldne skupaj pila čaj, se igrala igrico zajček ne jezi se, nabirala najslajše jagode … Vse lepo in prav, a že prvo noč je zajca predramil strašen ropot, ki ni in ni pojenjal. Sprva ga je bilo zelo strah in premetaval se je po postelji. Potem pa je le ugotovil, da je hrup v bistvu medvedovo smrčanje. A Uhec se ne razjezi na medveda, ampak najde čudovito rešitev za oba. Na ušesa si natakne volnene naušnike, ki mu jih je pozimi podarila babica, da ga ne bi zeblo in hrup naenkrat izgine, zajec pa mirno zaspi. Medved mu v zahvalo, da mu je prijatelj zajec našel novi dom, prinese kozarec svežega medu.

Slikanica mladim bralcem sporoča, da moramo biti potrpežljivi in vztrajni, če želimo dobiti in obdržati prijatelje.

 


Mac, Carrie: Uročena

Knjiga je uvrščena v zbirko Iziberi. Namenjena je vsem najstnikom, ki ne berejo radi. Vsebine knjig v zbirki so raznovrstne, preprosto napisane, z besedami, ki so blizu najstnikom pa vendarle nosijo pomembno sporočilno vrednost.

Isabelle McAfferty,Izzy, je najstnica, ki ima kopico problemov. Njena mama je ločena in živi z novim partnerjem Robom, ki ga Izzy ne mara. Pravzaprav gresta Rob in Izzy drug drugemu pošteno na živce. Poleg tega odide mama za šest mesecev službeno v raziskovalni tabor in pusti doma na milost in nemilost Roba in hčerko. Jezna je na mamo in Roba. Skrega se s svojo najboljšo prijateljico Margaret, v šoli pa ji tudi ne gre najbolje. Zaljubi pa se v Codyja Dilona, ki je pustil šolo. Cody se vse bolj vneto suče okoli Izzy in ji z malimi pozornostmi izkazuje ljubezen. Izzy izostaja iz šole, vse manj se zadržuje doma in vedno bolj se prepira z Robom. Cody je njen rešitelj. Preseli se h Codyju, ki ji kupuje oblačila, z njim začne kaditi travo in uživa v strastni ljubezni. Pusti šolo in nevede postane ujetnica. Je uročena in vedno bolj se njena in Codyjeva zgodba zapleta.

 


Choquette, Sonia: Vitamini za dušo

Odprite to knjigo, jo prelistajte in upoštevajte, kar je v njej zapisano. Avtorica nas spomni, da moramo poslušati samega sebe, svoje telo, da se moramo pozitivno spodbujati, pozitivno razmišljati. Tako lahko zmanjšamo vsakdanji stres in skrbi. Telo za svoje uspešno delovanje potrebuje vitamine in tudi naša duša potrebuje vitamine-pozitivna razmišljanja ali kot pravi avtorica »modrost na dan za osebno rast«.

Poskusite se vsak dan spomniti (opomniti), da ste uspešno in ustvarjalno bitje, da ste zdravi, poskusite biti čim bolj spontani, prilagodljivi in odprti za nova prepričanja, načrte v vašem življenju. Bodite radovedni in zaupajte svojim notranjim vzgibom, bodite odprti za razne zamisli in obdržite humoren pogled na stvari. Ostanite zvesti sebi in takšni kot ste v resnici, sledite svojemu srcu, svojim vzgibom.

»Vsak dan poiščite nasvet iz knjige in ga vzemite kot vitaminček za dušo.«

 

 
Izdelava spletnih strani: AV studio