Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2012Avgust 2012


Avgust 2012

Lampret, Jože: Med zvezdo in križem: spomini Jožeta Lampreta

Znamenita fotografija s pohoda XIV. divizije, ki je bila posneta na Graški gori, na kateri v prvem planu duhovnik Jože Lampret nosi ranjenca, je postala simbol odpora med NOB v naših krajih. Posredno pa simbolizira tudi Lampretovo dosledno in brezkompromisno etično držo, ki se je izmikala avtoriteti tako Cerkve kot tudi kasnejše socialistične oblasti. Rojen je bil v Šoštanju in že v dijaških in študentskih letih je postal upornik z razlogom, ko je krščanski socializem poskušal združiti z marksizmom in evangelijskimi nauki. Med 2. svetovno vojno je bil verski referent v partizanskih enotah in član Verske komisije pri Predsedstvu Slovenskega naorodnoosvobodilnega sveta, s čemer se je oddaljil od uradne katoliške Cerkve. Posledice je v najhujši obliki doživel po koncu vojne, ko je bil zaradi dejavnosti v prorežimskem Cirilmetodijskem društvu kaznovan z izobčenjem iz Cerkve in s prepovedjo opravljanja duhovniškega poklica. Sprva je bilo videti, da je s povojno oblastjo našel skupni jezik pri udejanjanju socialistične družbene ureditve, za medvojne zasluge je bil nagrajen s številnimi funkcijami, vendar je temu sledilo tiho »izobčenje« tudi iz politike in od politike regulirane družbe. Tako je osebno doživel izkušnjo revolucije, ki žre lastne otroke, njegovo razočaranje pa ilustrira njegova naslednja izjava: »Vse življenje sem posvetil gradnji božjega kraljevstva na zemlji in realizaciji evangelijskega nauka o socialni pravici ter humanitarnega socializma doma in v svetu – nad obema ingternacionalnima tj. nad političnim krščanstvom in mednarodnim socializmom sem globoko razočaran. Niti eden od njiju se pošteno ne uresničuje in če se bo sploh kdaj uresničil.« Spomine te pokončne in v iskanju socialne pravičnosti dosledne osebnosti, ki je doživela tragično kocbekovsko usodo, je zbrala in za objavo uredila dr. Ljuba Dornik Šubelj, knjiga pa je, žal precej neopaženo, izšla v izdaji Muzeja Velenje.


Jezernik, Božidar: Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov

Pred slovensko izdajo je bila knjiga Divja Evropa, avtorja in profesorja Božidarja Jezernika za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, natisnjena v angleščini, italijanščini in srbščini. Napisana je bila na podlagi več kot 5000 knjig in potopisnih del, ki so jih ustvarili številni diplomati, naravoslovci, geografi in zgodovinopisci, med njimi tudi Janez Vajkard Valvasor, Anton Aškerc in celo igralec Richard Burton, čas njihovega pričevanja pa obsega obdobje od leta 1530 do danes. Ob izidu knjige v tujini so v Angliji napisali: »Božidar Jezernik je napisal fascinantno knjigo. Besedilo, v katerem avtor povzema in komentira pisanja zahodnih popotnikov po Balkanu, zlasti v devetnajstem stoletju, je resnično vznemirljivo branje, v katerem se klišeji in stereotipi o balkanski zaostalosti, strašnih Turkih, ki mu gospodarijo in preganjanimi kristjani, mešajo z resničnostjo, ki je bila pogosto večplastna. Delo je še posebej aktualno, ker so med zadnjo vojno v nekdanji Jugoslaviji, mnogi analitiki iskali razloge za kulturne razlike in spopade prav v stereotipih »balkanskega imaginarija«.


Zeldin, Theodore: Intimna zgodovina človeštva

Knjiga angleškega sociologa, filozofa, profesorja zgodovine na Oxfordu in avtorja številnih knjig tematizira navidezne banalnosti, ki običajno nimajo mesta v akademskih disciplinah, sploh pa ne v zgodovinopisju. Tema tega dela je človek in evolucija njegovih intimnih plati življenja. Za kaj gre nakazujejo že naslovi posameznih poglavij: Kako so se moški in ženske nazadnje le naučili zanimivo pogovarjati, Kako so ljudje izumili nove oblike ljubezni, Kako se je skozi stoletja spremenilo poželjenje, ki ga moški čutijo po ženskah in po drugih moških, Zakaj je prijateljstvo med moškimi in ženskami že od nekdaj tako krhko, Kako si ljudje izberejo način življenja in kako jih ta ne zadovolji povsem, Kako so ljudje postali imuni na osamljenost … Večina od skupno 25 poglavij se prične s konkretnimi osebnimi primeri, nato se nadaljuje z zgodovinskimi vzporednicami in občasno tudi s sociološkimi refleksijami, rezultat pa so izvirne in sveže esejistične študije posamezne teme.


Maslanka, Chris; Owen, David: Aerobika za možgane

Poletni čas je ravno pravšnji tako za »dati možgane na pašo«, kot tudi za njihov trening. O slednjem govori knjiga Aerobika za možgane, s podnaslovom oblikujte lasten program za treniranje možganov. V naši kulturi je veliko mitov o možganih. Na primer mit številka 1 – uporabljamo samo 10 odstotkov možganov, ne drži. Za vsakodnevno delovanje uporabljamo vse dele možganov, pravita avtorja. Mit številka 2 – možgane lahko poškodujemo, pa še vedno delujejo, drži. Lahko se poškoduje en del (npr. vid), pa še vedno lahko uporabljamo del za sluh. Mit številka 3 – ne moremo spodbuditi rasti novih možganskih celic – pravzaprav lahko. Raziskave kažejo, da lahko nekatere vrste vaj izboljšajo sposobnost za razmišljanje, učenje in pomnjenje ter da je za ljudi, ki bolj ustvarjalno preživljajo prosti čas (z dejavnostmi kot so branje, igranje na glasbila, reševanje logičnih ugank in igranje iger, ki so prikazane v navedeni knjigi) manjša verjetnost propadanja spominskih sposobnosti. Torej, vzemimo knjigo v roke, da ne bomo pozabljali in izgubljali stvari.


Suwa Stanojević, Milena; Flis, Uroš: Kuharica za mlade

Knjiga Kuharica za mlade je priročnik tako za začetnike v kuhanju kot tiste, ki bi svoje kuharsko znanje radi dopolnili. Slovenska avtorja, Milena Suwa Stanojević, živilska tehnologinja, in Uroš Flis, vodja kuhinje na Biotehniškem izobraževalnem centru, odgovarjata na vprašanja, kje in kako naj kupujemo živila, kako shranjevati in kombinirati živila, kako sestaviti jedilnike za vsakdanje in posebne priložnosti ter kako z malo truda pripraviti okusen in predvsem zdrav obrok. Kuharica je z mamljivimi fotografijami in približno 150 okusnimi recepti odličen pripomoček za kuharske podvige. Preizkušeno!

 

 


Barilla, Jean : Čudež oljčnega olja

»Če iščete prehranski vir maščob, ki vas bo varoval pred koronarno boleznijo srca in rakom na dojki, ki bo pomagal k pravilnemu delovanju prebavil in bo koristil pri artritisu in sladkorni bolezni, je prava izbira oljčno olje. Zagotovilo bo vse to in še več.«, zagotavlja avtorica Jean Barilla, zdravnica in biologinja. Oljčno olje, ki se pridobiva iz oliv, je poznano že več kot 6000 let. Mit iz grškega bajeslovja pripoveduje, da je boginja Atena svojemu ljudstvu dala dve darili: modrosti in oljko. Oljke so nato iz Evrope prenesli na Karibe … Oljčno olje, ki je dobra maščoba, se uporablja v prehrani, kozmetiki in tudi kot zdravilo. Knjiga Čudež oljčnega olja pa se osredotoča predvsem na pozitivne učinke tega bisera Sredozemlja na telo in zdravje.

 


Geiger, Arno Jean: Stari kralj v izgnanstvu: življenje z alzheimerjevo boleznijo

»Vsi bi radi dolgo živeli, nihče pa ne bi bil rad star«, citira v spremni besedi dr. Aleš Kogoj znani rek. Knjiga Stari kralj v izgnanstvu govori o očetu pisatelja, kateri oboli za alzheimerjevo boleznijo. Pisatelj tenkočutno in ganljivo opiše kako se njegova družina sooča z demenco. Odstira številne stiske, s katerimi se ubada bolnik in njegova okolica. Zgodbo, ki je postala uspešnica v Nemčiji, lahko beremo ne le kot izpoved pisatelja, temveč tudi kot priročnik. Knjiga nas uči najpomembnejšega v življenju tako zdravih kot bolnih ljudi – razumevanja in sočutja. Pisatelj zapiše: »Ker moj oče ne more več prečkati mostu v moj svet, se moram jaz podajati k njemu. In tam čez, v mejah njegovega duševnega stanja, onstran naše družbe, temelječe na stvarnosti in smotrnosti, je še vedno spoštovanja vreden človek, in čeprav po splošnih merilih ni vedno razumen, je kljub temu na svoj način briljanten.«


Myron, Vicki: Dewey: maček iz mestne knjižnice

Knjiga govori o mačku Deweyu, sprva zavrženemu mladiču, ki je konec osemdesetih let postal maskota spencerske mestne knjižnice v Iowi. Avtorica, sicer direktorica knjižnice, je mačka Deweya vzela za svojega. Kot zapiše v knjigi: »Priznam, mačke so zabavne, a moj odnos z Deweywm je bil veliko bolj zapleten in zaupen. Bil je tako pameten maček. Igriv. Prijazen do ljudi. Že zdaj sem ga imela od srca rada …«. Za mačka je bila knjižnica pravzaprav dom, svet omar, knjižnih polic in predalov, predvsem pa neskončen vir rok, ki so ga ljubkovale (no, nekateri so se tudi pritoževali). Sentimentalna zgodba o mačku, ki je knjižnico usihajočega mesta spremenil v živahno turistično znamenitost ter ob svojem koncu dobil v časopis okoli 270 osmrtnic. Kaj če bi se zgodba ponovila v velenjski knjižnici?

 


Che Guevara, Ernesto: Motoristov dnevnik, Zapisi s potovanja

V začetku 50-ih se mladeniča Alberto Granado in Ernesto Guevara, študenta medicine, odločita, da bosta za hip prekinila študij in s starim motorjem spoznala svojo celino, Južno Ameriko. Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja. Njun cilj je bil jasen, še zadnja brezskrbnost, preden se potopita v svet odraslih. Iz Argentine sta odpotovala proti severu toda na svoje veliko presenečenje ponovno odkrijeta latinsko Ameriko, njeno bedo, njen brezpravni proletariat, njeno gobavost, njeno zapostavljenost, brutalnost njenih režimov, neokolonializem in čudovito naravo, idealno za gverilsko bojevanje. Pred nami so zapisi in razmišljanja izstopajoče in legendarne osebnosti dvajsetega stoletja, Ernesta Che Guevare, ki se je v času potovanja po Južni Ameriki dokončno izoblikoval v revolucionarja in se vse do svoje smrti boril za boljše življenje in možnosti proletariata. Po knjigi je bil leta 2004 posnet film, Motoristov dnevnik (Diarios de motocicleta).


Che Guevara, Ernesto: Bolivijski dnevnik

Bolivijski dnevnik prinaša Chejeve dnevniške zapise, ki jih je beležil v času svojega bivanja v Boliviji, kjer je vodil gverilsko gibanje. V Bolivijo je skrivaj prispel novembra 1966 in pisal dnevnik do 7. oktobra 1967. Dan pozneje ga je namreč zajela bolivijska vojska, ki ga je naslednjega dne tudi usmrtila. Tako dnevnik, v katerem Che natančno poroča o napredovanju gverile, pomeni zadnje Chejeve zapise in razmišljanja in je zato izredno dragocen, dodatno vrednost pa mu dajejo tudi številne fotografije gverilcev, ki osvetljujejo gverilsko gibanje in njihova prizadevanja v Boliviji.

"Ne moremo biti prepričani, da imamo nekaj, za kar je vredno živeti, če za to nismo pripravljeni umreti."
 Che Guevara

 


McGregor, Ewan; Boorman, Charley: Dolga pot naokrog

Prijatelja sta Na začetku so bile le sanje. Ewan McGregor, filmski in gledališki igrale ter strasten motorist, je preučeval zemljevide in ugotovil, da bi lahko z motorjem obvozil ves svet. Poklical je svojega najboljšega prijatelja Charleya Boormana, ki je tudi igralec nor na motorje, in ga povabil na večerjo. Ostalo je, kot pravijo, zdaj že zgodovina, ki je bila dokumentirana na filmu in v knjigi. Prevozila sta 18 držav ter naredila več kot 24.000 kilometrov poti čez puščavo in deževne gozdove, mimo od sveta odrezanih vasi in skozi mestno gnečo pločevine, ljudi in živali. Spotoma sta doživljala afriška nasprotja ter skrajnosti ter prestajala peklensko vročino in peščene viharje. Spoznala sta tudi nekaj najprijaznejših ljudi na svetu.

 


Manocchia, Pat: Anatomija vadbe, vaš osebni trener za ciljno in pravilno vadbo

Živeti aktivno pomeni čim več telesnih dejavnosti in gibanja. Že več let strokovnjaki za šport in rekreacijo spodbujajo ljudi, naj namenijo več časa različnim telesnim dejavnostim. Izgovor, da za rekreacijo ni dovolj časa, je postal že pravo pravilo. Le kdo lahko namesto nas poskrbi za naše zdravo počutje, lep videz in samospoštovanje? Verjetno sledi vprašanje, kolikokrat in kako vaditi, da bi dosegli sebi primerne lepe rezultate, predvsem pa zdravo telo in dobro počutje. Priročnik je sestavil priznani ameriški trener fitnesa in je namenjen tistim, ki jih zanima celostna vadba telesa, saj njegova struktura posnema potek tipičnega treninga. Vključeni so vsi elementi od ogrevanja in raztezanja do oblikovanja mišic nog, bokov, zadnjice, hrbta, prsi, rok in jedra telesa. V priročniku boste izvedeli, kaj se dodaja z našim telesom, ko vadimo, katere mišične skupine sodelujejo pri posameznih gibih, katere mišice v resnici krepite, ko trenirate z vadbenimi pripomočki ali brez njih. Seveda pa je uspeh odvisen tudi od prehrane ter aktivnosti vsakega posameznika.


Arjouni, Jakob: Domače naloge

Joachim Linde je profesor nemščine v poznih srednjih letih, mož in oče dveh otrok, željan kariere, družinske idile in sproščujočih avantur. Ve, da z njegovim življenjem in njegovo družino ni vse v redu. Žena večino časa preživi v psihiatrični bolnišnici, hči je pobegnila od doma, sin pa uteho išče v pretiranem udejstvovanju v humanitarnih organizacijah. Tako so težave z dijaki skoraj drugotnega pomena. Pred svojimi kolegi mora razkriti ‘mučno zasebno življenje’, da si reši kožo. A Linde je odločen, da se ne da tudi ko ostane sam s seboj in svojo najnovejšo različico.

 

 


Rebula, Alenka: Globine, ki so nas rodile

Alenka Rebula je pesnica, pisateljica, psihologinja, pedagoginja … in še kaj, ki je v svojem delu pokazala neverjetno tankočutnost, občutljivost in poznavanje človeške duše. V svojem strokovnem delu je pokazala pot, kako videti otroka, saj ti pogosto hodijo okoli nas, ne da bi jih zares opazili. Pomaga nam odraslim in staršem, da se naš pogled z leti vedno bolj bistri, in da poleg smeha in joka otrok vedno jasneje vidimo tudi svojo bolečino, upanje in moč. Otroci pa nas vabijo v prerojenje. Popelje nas od otroka v najnežnejšem obdobju življenja preko odraščanja do ljubezni med moškim in žensko, ves čas pa vse preveva ljubezen. Pisateljica pravi, da je novo otroštvo »obet novega časa, ki se ga lahko učimo v miru in toplini, saj osvobajanje ni nekaj, kar je potrebno dosegati mukoma in v krvavečem izčrpavanju.« »Majhen otrok ima skrivnostno moč, da v odraslih obuja preteklost«. Na nas odraslih pa je, da se zavemo otroka v sebi in z iskrenostjo in čistim srcem gremo v prihodnost skupaj z otroki. Knjiga je tako strokovno in literarno vredna branja, saj je napisana v zelo lepem slovenskem jeziku.


Cohen-Jance, Irene: Tudi drevesa jokajo

Tole kostanjevo drevo ima prav posebno poslanstvo. Vanj so se naselili zajedalci in bliža se njegov konec. A bilo je priča mnogim veselim in žalostnim trenutkom. V družbi s trinajstletno Ano Frank je preživljalo vojno v Amsterdamu in ji krajšalo čas. Ana je skozi linico svojega skrivališča opazovala drevo in si vse spremembe zapisovala v svoj dnevnik – to je bilo za kostanj posebno poslanstvo. In spomin na staro drevo bo ostal. Mlado drevo, ki bo raslo tam, kjer je nekoč stal stari kostanj, bo spominjalo nanj in na drobno deklico Ano.

 

 


Štampe Žmavc, Bina: Snežroža

Bina Štampe Žmavc tokrat prihaja med nas z odcvetelimi rožami, odletelim listjem in s pesmimi, ki so pred nami kot podobe smrti. Osvetli pa jih snežna lepota snežrože, ki daje svetlobo in upanje. Skozi brezčasnost njenih pesmi tavamo med svetlobo in temo, jutrom in večerom, minevanjem in trajanjem, med končnostjo in brezkončnostjo. Otrokom in odraslim približa čas minevanja in umiranja. Skozi njeno poezijo nas ponesejo mehke ilustracije Polone Lovšin, ki nam z barvami in svojimi značilnimi podobami pomagajo premostiti nepremostljivost smrti.

 

 


Sparks, Nicholas: Varno zavetje

Pred nami je nov roman priljubljenega pisatelja. Po nekaterih njegovih romanih so posneli tudi filme ( Beležnica, Ljubezen v steklenici, Poslednja pesem ). Glavna junakinja zgodbe je mlada Katie, ki se poda čez ocean, da bi začela novo življenje. Preseli se v Južno Karolino. Preživljati se začne kot natakarica v ribji restavraciji, želi ostati neopažena. Za sabo je v starem domu pustila kruto preteklost, temačna skrivnost jo še naprej preganja. V novem življenju se Katie zbliža z ovdovelim Alexom, lastnikom trgovine. Ali bo pozabila staro življenje, ki ga prepleta njena temačna skrivnost in bo tvegala ? Tudi »Varno zavetje« si boste lahko kmalu ogledali na filmskem platnu.

 


Moj bog, tvoj bog

Preko petih kratkih zgodbic o mladih in mladosti, bodo bralci spoznali še kaj njim neznanega o budizmu, hinduizmu, islamu, judovstvu in krščanstvo. V zgodbah nastopajo mladi verniki, vsak v svojem religioznem svetu, vsak s svojo zgodbo. Vsi pa se sprašujejo o svoji verski pripadnosti v sodobnem svetu. Shannon je ameriška budistka, vero v njenega boga jo je učila njena teta. Kaplana je dekle, ki si ji zdi hinduizem indijskih sorodnikov vraževerje. Tarik in njegov brat Adil sta vzorna muslimana v Berlinu. V četrti zgodbi spoznamo Saša, ki se pripravlja na tradicionalni judovski obred. V zadnji zgodbi se kristjan Simon zateče v cerkev pred roko pravice. Zgodbe, ki jih boste prebrali vam bodo dale spoznanje, da veruj in pusti verovati drugim.

 


Podgornik, Reš Ruth : Naši vrtovi prej in pozneje

Avtorica se že dolga leta ukvarja z urejanjem vrtov. Rada ima tradicionalne rastline, vendar hrepenenje po novem rastlinskem svetu je ne ustavi. V svoji knjigi nas prepriča, da si uredimo okolico hiše tako, da bomo v njej uživali kot v svojem kraljestvu. V sliki in besedi se boste sprehodili čez 30 slovenskih vrtov – pred in po čudežni preobrazbi le teh. Ne bo vam težko ugotoviti, kako bi prav vaš vrt lahko postal zelena oaza. Spoznali boste bogastvo barv, oblik in vonjav, in kako vso to lepoto narave prenesti v naše domače vrtove. Po prebranem je čas, da uresničite svoje sanje. Kaj je lepšega kot imeti svoje drevo ali celo svoj vrt. »Vsako leto narava napiše enak scenarij, a ga vsakič odigra nekoliko drugače.«

 


Doyle, Bob : Sledi svoji strasti, poišči svojo moč

Priročnik zelo nazorno razlaga, kako sami spremenimo nadzor nad svojim življenjem. Prebrali boste, da zakon privlačnosti ni neka stvar, ki nam bo krojila življenje, pomaga nam le razumeti prave in napačne odločitve. V knjigi boste spoznali tehnike čustvenega osvobajanja, ki jih je oblikoval Gary Craig. Če boste vztrajni se lahko z to tehniko naučimo premagati ali omiliti stres, nespečnost, strah, alergije, tesnobe, fobije,… Vaja dela mojstra, zato ne smete obupati, saj mnogim se zdi, da jim gre v življenju vse narobe. Preberite priročnik, in spoznali boste, da nikoli ni prepozno tudi za vas. Avtor nam pove, da uspeh ne prinese sreče – sreča prinese uspeh.

 


Pugelj, Breda: Škrat Matevž

S pomočjo lepih ilustracij Vere Kovačevič boste spoznali škrata Matevža. Škrat Matevž živi v hišici na gozdni jasi in je zelo sodoben škrat. Škrat se predstavi skozi vso leto , vse letne čase. Pripoveduje nam s kom se druži, kam gre na dopust, pove da piše pesmi, vrtnari. Tudi njegovi zimski dnevi nam ne bodo ostali skriti, niti kdo vse prihaja k njemu na obiske. Besedilo je napisano v rimah in melodično. Zgodba pa je hudomušna in optimistična. V kočici na gozdni jasi, Škrat Matevž je stanoval, Sam si kuhal in pomival, Sam pospravljal, čistil, pral.

 
Izdelava spletnih strani: AV studio