Ideogram fotoaparata
_navigation/knj/title

Dobro je vedeti

Knjižnica VelenjeGradivoKnjižni kotičekLeto 2013Januar 2013


Januar 2013

Pavšek, Bojan: Promenada – urbana revitalizacija: (S)poročilo kreativne delavnice

Od »promenade« kot prehodne sive poti v mestnem središču Velenja, ki poteka od Trga mladosti do Cankarjeve ulice in vodi h katerem koli cilju, do Promenade kot cilja samega po sebi. Ali kako preobraziti velenjsko ulico, ki se ponaša z nazivom Promenada, vendar si že dolga desetletja tega imena ne zasluži, in ji vrniti njen nekdanji izvirni namen. Skeptiki do uspešnosti presajanja  urbanih vsebin v velenjske razmere bi rekli, da gre za Sizifovo delo (še toliko bolj če upoštevamo dejstvo, da je kramarski sejem edini javni dogodek na Promenadi), vendar ko vzamemo v roke publikacijo, ki je že sama po sebi oblikovalski presežek, v njej pa je dokumentirano delo ustvarjalne delavnice, na kateri so se trudili s preobrazbo Promenade, je vse videti razmeroma preprosto. Tako kot pač velja za vse odlične rešitve, je tudi v tem primeru preprostost združena s kreativnostjo in začinjena z ljubeznijo do mesta, rezultat pa je arhitekturna, grafična in socialna (re)konstrukcija urbanega prostora kot pogoja za preobrazbo grdega račka v laboda. Siva, prehodna cona, med stavbama Zdravstvenega centra in sodišča na eni ter stavbami Šolskega centra, Farmina, Forija in Delavskega kluba a drugi strani, se nenadoma spremeni v živo pisano mestno promenado, ki kar kliče po druženju,  pohajkovanju, uživanju v koncertu, gledališki ulični predstavi … In nenazadnje, če bo revitaliazcija realizirana, bo tudi dovolj le uživanje v sami Promenadi, njeni bodoči podobi in atmosferi.

Kot je v uvodni besedi zapisal urednik Bojan Pavšek, publikacija bralca popelje »na inspirativno popotovanje odkrivanja novih identitet Promenade, ki so jih skozi kreativno multi-disciplinarno delavnico ustvarile mlade generacije«. Rdeča nit tega potovanja je, da je Promenada predvsem namenjena mladim in njihovim urbanim potrebam po druženju, interakciji in ustvarjanju. Ustvarjalna delavnica je bodočo mestno promenado obdelala z različnih vidikov: prostorskega, krajinskega, grafičnega, in skozi podobo (fotografijo) ter besedo. Od konkretnih predlogov preobrazbe je doslej realiziran le t.i. urbani element, ki je postavljen na mostu čez Pako. Postavitev galerije na prostem, oblikovanje prostora in urbane opreme, ki ponuja možnosti za zbiranje, druženje in organizacijo prireditev, «deregulacija« Pake z ureditvijo dostopov do reke in zadrževanje ob njej pa so še na ravni ideje. Upamo, da bodo dobile priložnost za udejanjanje. 

 


Huizinga, Johan: Jesen srednjega veka

Kot je zapisal v spremni besedi Marko Štuhec, delo nizozemskega zgodovinarja Huizinga velja ob šest desetletji starejši Burckhardtovi knjigi o renesančni Italiji za klasično delo kulturne zgodovine v pravem pomenu besede. Nekateri Huizinga skupaj z analovsko šolo uvrščajo med začetnike zgodovine mentalitet in historične psihologije, drugi ga prištevajo med »očete nove zgodovine« in mu pripisujejo »napoved sodobne historiografije«.
Časovni okvir Jeseni sta 14. in 15. stoletje, prostorskega in političnega pa tvorita francosko kraljestvo in sklop burgundskih dežel. Tematsko avtor obravnava predstavni svet, občutja, razumevanje in razlaganje sveta, načine mišljenja in verovanja, vrednote, norme in vedenje družbene elite.

Od novih premislekov o tem, kaj naj počne zgodovina, je Huizinga prevzel odmik od politike kot teme, na drugi strani pa je zanj zgodovina veda, ki ima individualizirajoč značaj, čeprav je zmožna formulirati tudi izjave o zgodovinski resničnosti splošnejšega značaja. V tem delu je avtor uporabil tudi koncept zgodovinskega občutenja, ki mu pomeni nedoločljivo slutnjo neposredno doživete preteklosti in prav to intuitivno doživetje zgodovinskega v stiku s preteklostjo je za Huizinga glavna naloga kulturne zgodovine.

 


Arnejšek, Milenko / Poljanec, Andraž: Slovenska planinska pot: planinski vodnik

Planinska zveza Slovenije je v letu 2012 izdala bero vodnikov, vendarle je pričujoči po svoji obsežnosti in namembnosti eden bistvenih. Slovenski planinec si vendarle želi in sanja, kako bo prehodil celotno slovensko planinsko pot.

To je vodnik, ki nas seznani s traso najstarejše vezne poti pri nas in tudi v Evropi. Pot, ki je bila načrtovana že leta 1950 in urejena leta 1953, vodi na najzanimivejše vrhove in nam predstavi vse pomembnejše planinske koče vse od Maribora do Ankarana. Njene dolžine se malokdo ustraši - 630 km. Knafelčeve markacije nas vodijo skozi pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč Kamniško-Savinjskih Alp, preko Karavanškega pogorja, mimo brezen, jezer, slapov in čez najvišje vrhove Julijskih Alp ter nam mimo kraških vrtač in obmorskih gričev pripelje do obale Jadranskega morja. Pot nam ponuja pogled na delo in življenje slovenskega človeka, v njegovo kulturo, stavbarstvo ter kulinarične posebnosti posameznih pokrajin. Na slovenski planinski poti lahko gotovo vsakdo najde kaj zase.

 


Golnar, Tone: Kamniška Bistrica: plezalni vodnik

Kamniška Bistrica je zelo obiskano območje v naših Alpah. Tretja izdaja plezalnega vodnika po Kamniški Bistrici priča o njegovi nenehni aktualnosti. Avtor prve izdaje, ki je bila pred 23 leti, je bil soavtor tudi pričujoče;  Tone Golnar, kateri si je pomagal s skicami Bojana Pollaka. Bojan Pollak je vrsto let zbiral gradivo za območje Kamniških in Savinjskih Alp. Novi vodnik, ki je natisnjen na 374 straneh, ima 121 skic in shem, 94 fotografij, polepšan pa je tudi s 46 barvnimi prilogami. Vodnik popisuje 443 smeri in variant. Avtorji so upoštevali vse pripombe in nove podatke o ponovljenih smereh. Tretja, popravljena in dopolnjena izdaja, je bogatejša za okoli sto novih opisov in smeri. Smeri so opisane v zaporedju in oštevilčene od leve proti desni, gledano od vstopa navzgor. Navedeni časi za dostope, sestope in plezanje so približni in odvisni od plezanja plezalcev in razmer.

Plezalni vodnik ponuja poleg opisov plezalnih vzponov tudi zgodovinski pregled, opis območja, geologijo Kamniških in Savinjskih Alp, naravne in kulturne znamenitosti območja, možnosti prenočevanja, uporabljene ocene težavnosti in uporabljene simbole pri risanju skic shem plezalnih smeri. Avtorji vodnika Tone Golnar, Silvij Morojna in Bojan Pollak so se potrudili posodobiti sheme nekaterih prosto preplezanih klasičnih smeri in poleg tehničnih ocen dodati tudi proste. Na hrbtni strani vodnika je pregleden zemljevid območja.

 


Golob, Urban / Novak, Franci: Poti za vse dni: družinski pohodniški vodnik

Obstaja kar nekaj družinskih pohodniških/planinskih vodnikov, vendarle sta avtorja v pričujočem vodniku zbrala 70 tematskih oziroma učnih poti po Sloveniji. Največ poti je ob večjih mestih, saj sta avtorja želela s tem omogočiti hitrejši dostop do tovrstne rekreacije čim večjemu številu prebivalcev. Nekatere izmed poti na prvi pogled niso ne učne ne tematske, pa vendar skrivajo zgodbo, ki jim daje poseben čar. Gre za pogosto krožne poti različnih dolžin, od enournih do celodnevnih izletov, ki tematsko pokrivajo določeno področje, opisani turi pa so poleg praktične informacije s telefonskimi številkami in viri dodane še možnostmi vodenega ogleda poti, izhodiščem, dolžino, trajanjem, zahtevnostjo, orientacijo, zemljevidi in najbolj primernim letnim časom za obisk. Večina poti je lahkih do srednje zahtevnih in potekajo po gričevju oziroma sredogorju. Za pokušino; začnemo lahko z Gobarsko učno potjo na Celjski koči, gremo po pohodni poti po Golteh, preko Železarske poti na Uršljo goro, se usmerimo na pastirsko pot na Veliki planini... Družinski pohodniški vodnik za vse dni ponuja predloge za številne poti, kjer se lahko naužijemo gibanja, opazovanja narave in seveda svežega zraka.

 


ABC dejavnosti v naravi

Vzrokov, da imamo Slovenci poseben odnos do gora, je mnogo. Številni strokovnjaki in znanstveniki so skušali utemeljiti to sožitje, navezanost, ta odnos Slovencev do tega majhnega koščka Alp. Znani in dokazani so ugodni učinki planinstva na srce in ožilje, dihala, presnovo in na gibalne sposobnosti. Hoja, ki jo v največji meri uporabljamo pri gibanju v gorskem svetu, sodi v mnogih pogledih med najpomembnejše zvrsti telesne dejavnosti ne glede na starost udeležencev.

Knjiga ABC dejavnosti v naravi zajema naslednje vsebine; Planinstvo – tradicija in varnost, Orientacijski tek, Turno kolesarstvo in Športno plezanje. Posebna pozornost je namenjena vsebinam, ki so v drugih tovrstnih publikacijah manj poudarjene; to so motivi za planinsko dejavnost in vrvna tehnika, ki ima pomembno vlogo, ko govorimo o varnosti alpinistov in planincev. Poleg zgodovinskega pregleda turnega kolesarstva so podane tudi zanimive informacije in napotki za turne kolesarje: od opreme, sožitja kolesarjev z drugimi uporabniki gorskih poti, tehnike kolesarjenja, varnosti in odnosa do narave. Športno plezanje je priljubljena športna panoga in je po svetu že vrsto let tudi družinski šport. V knjigi so predstavljene discipline športnega plezanja, njegovi vplivi na človeka, naravna plezališča in osnovne tehnike športnega plezanja. Posebna pozornost je namenjena šolskim oblikam orientacije, saj so otroci tisti temelj, na katerem lahko gradimo, razvijamo in populariziramo to zanimivo in privlačno športno zvrst.

 


Beaumont, Emile: Brin, reševalec s planin

Tudi za najmlajše bralce je izšla planinska knjiga z naslovom Brin, reševalec s planin. Knjige je iz zbirke Mali nadebudnež so zasnovane tako, da imamo občutek kot da opazujemo otroke pri igri, hkrati pa nudijo odlično iztočnico za pogovor o različnih poklicih ali igro vlog. Besedilo je v verzih, kar otroke še bolj pritegne.

»Dobra smuka vzbuja premnoge skomine.

Ojej! Sporočajo, da nekoga je vrglo iz krivine!

Le brez skrbi: tu je vendar Brin,

Naš spretni reševalec iz planin!«

 

 

 

 


Flisar, Evald: Dekle, ki bi raje bilo drugje

Eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev Evald Flisar nas tokrat popelje v tragikomično pripoved o dekletu, ki si želi živeti, kot si to želi vsak mlad človek.

To je pripoved o Špeli, ki se pred nami pojavi v omajani samopodobi. V življenju je doživela kar nekaj težkih stvari. Oče je nesrečno zaključil svoje življenje, mati pa se zaradi nesrečnih naključij in dogodkov zapije. Špela zaključi študij primerjalne književnosti, a zaposlitve ne dobi – le priložnostna dela. Ves čas se zapira vase in živi nekje med virtualnim svetom, kjer si ustvarja podobo in življenje, kakršnega si želi in resničnim svetom. Prijateljstvo iz fakultete pa jo odpelje v London, kamor si je vedno želela. Tukaj se ji dogajajo neverjetne stvari, zlasti za dekle, ki je vedno čakalo doma, da se ji življenje zgodi. Japonec ji pa nesrečnem srečanju podari fotoaparat, priča je smrti lastnici dvajsetih mačk, družbo dela stricu Patricku, neuravnovešeni igralec Benjamin jo popelje v neverjetno ljubezensko dogodivščino … Ves čas pa išče eno samo stvar. Išče nekoga, ki bi jo imel preprosto rad takšno, kakršna je.

Zanimiva zgodba ves čas pušča odprta vrata za bralčevo domišljijo in razmišljanja ter tava med resničnim in namišljenim svetom junakinje. To da zgodbi prav poseben pečat.

 


Grün, Anselm: Živimo zdaj! : o sreči staranja

Staramo se od trenutka, ko se rodimo. In prav končnost je tisto, česar se moramo zavedati. Znano je, da si želi starosti vsak, starati pa se noče nihče. Benediktinski pater Anselm Grün, pisec več kot 300 knjig prevedenih v 30 jezikov pravi, da je človek rojen za Življenje, moder je pa tisti, ki se zaveda vrednosti staranja, modrosti in hvaležnosti za zreli sad življenja. Vsak preživet dan prinese kanček modrosti. Zavedeti se moramo, da nam le ljubezen omogoča, da se bolj poglobimo vase in spoznamo samega sebe. Ljubiti samega sebe je namreč nekaj drugega kot vrteti se okrog samega sebe. Tako je naše življenje bolj sproščeno. Škoda je, če se oklepamo preteklosti. Mnogo bolj pametno je pustiti trenutke take, kakršni so. Nekoliko blagohotnosti do sebe in do drugih nam v današnjem svetu ne bi škodilo. Ljudje si namreč delamo skrbi za tisoč let, živimo pa jih niti sto ne.

Čemur gosenica pravi konec življenja,

modri imenujejo metulj (kitajski pregovor).

 


Paasilinna, Arto: Prikupna struparka

Kot vedno doslej, tudi tokrat prihaja skandinavski pisatelj pred nas s prav posebno ciničnostjo in s trpkim skandinavskim humorjem.

V pripovedi srečamo starejšo polkovnikovo vdovo Linneo, ki svojo mirno jesen življenja preživlja na podeželju. Vse skupaj pa se spremeni, ko prične s svojimi podivjanimi obiski njen pastorek. Sproti pobira njene prihranke in s pajdaši po posestvu razgraja in pijančuje. Vse to pripelje tako daleč, da se Linnea odloči temu narediti konec. Sama pri sebi skuje načrt, kako se bo nepridipravov znebila in v miru preživela še preostanek svojih dni.

Zgodba je polna nepričakovanih humornih situacij in primerna za bralce, ki želijo nekaj malo drugačnega in nevsakdanjega.

 

 


Eggerichs, Emerson: Ljubezen in spoštovanje

Razumevanje, spoštovanje, odpuščanje, sprava, upanje – vse to so zelo neaktualne besede, ki v današnjem svetu ne naletijo na pozitiven sprejem. Ne zavedamo pa se, kako zelo so vse te vrednote potrebne za življenje, ki je vredno nas samih. Ni ženske, ki si ne bi želela biti ljubljena in spoštovana, in prav tako ne poznam moškega, ki si ne želi biti spoštovan in ljubljen. Umetnost je naučiti se, kako se spopasti s konflikti tako, da se ne soočimo z negativnimi odzivi sogovornika in da izhajamo iz potrebe drugega. Priročnik je namenjen vsem, ki se soočajo s strahovi, ovirami in težavami v odnosih do soljudi, partnerjem in zakoncev. Pred polomom v našem življenju je vredno poizkusiti vse možnosti …

 

 


Pamuk, Orhan: Ime mi je rdeča

Orhan Pamuk je najbolj znan turški pisatelj, ki je bil poleg mnogih drugih nagrad leta 2006 tudi dobitnik Nobelove nagrade. Poleg tega, da je znan romanopisec, je znan tudi kot kritik, ki ostro posega v turško politično življenje.

Ime mi je rdeča je zgodovinski roman 16. stoletja, ki nekoliko spominja na roman Ime mi je roža. To je zgodba o nastajanju čudovite knjige, ki jo je v Istanbulu naročil sultan. Knjiga naj bi bila izdelana drugače, kot vse do sedaj, tu pa se srečata dva slikarska nazora: iluminacije, ki so bile izdelane po zahodnem vzorcu in prepoznavanje osebnega pečata iluminatorja in tradicionalne iluminacije, ki se odlikujejo po brezčasnosti starih mojstrov. Skratka, srečujeta se sodobni zahodni svet in videnje tradicionalnega islamskega sveta.

Zgodba se začne s izpovedjo trupla, ki leži na dnu vodnjaka, pozlatarja, ki je bil najet še s peščico iluminatorjev, da izdela skrito knjigo, ki naj bi večno slavila mogočnega sultana. Sledijo še pripovedi številnih pripovedovalcev, med njimi so tudi živali, predmeti, barve … Pisatelj poskuša predstaviti zanimivosti otomanskega imperija (šege, običaje, jed, obleke), vse skupaj pa povezuje ljubezenska pripoved med Črnim, ki raziskuje umor in Šekuro, prelepo hčerjo nadzornika iluminatorjev.

Obširna pripoved je vredna časa, saj je zapletena pripoved sklenjena v prijetno branje.

 
Izdelava spletnih strani: AV studio